Evropska unija je v znamenju povolilnega šoka, ki izraža stanje duha na celini v gospodarskem, varnostnem in socialnem zatonu. Volilna zaušnica, ki so jo v najpomembnejših evropskih demokracijah utrpeli predvsem zeleni in liberalci, je že terjala prve politične žrtve. V Evropi je prišlo do premika v desno. Tudi v skrajno desno. Nič drugače ni niti pri nas, kjer je zmago slavila opozicijska SDS, ki je dobila štiri od devetih evropskih poslanskih mandatov.
Vladajoča Svoboda je osvojila dva mandata v 720-članskem evropskem parlamentu, kar ni katastrofa, je pa gotovo razočaranje, kakor koli obrača druščina Roberta Goloba. Čeprav državnozborskih in evropskih volitev ne gre ravno primerjati, je nazoren podatek, da je Svobodo tistega zgodovinskega 24. aprila leta 2022 obkrožilo več kot 410 tisoč Slovenk in Slovencev, 9. junija letos jih je bilo le še nekaj več kot 148 tisoč.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Alzheimerjeva bolezen: Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni.
Podpovprečna udeležba, žrtev sistema
Analiz tokratnih evropskih volitev, ki se jih je udeležilo rekordnih 41,45 odstotka volilnih upravičencev, te dni ne manjka, zato si bomo raje podrobneje pogledali, kaj se je dogajalo v Pomurju. V regiji, ki tudi tokrat ni dobila evropskega poslanca. Vsi pomurski volilni okraji, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota 1 in 2 ter Lendava, so porumeneli. Od približno 35 tisoč volivcev – udeležba je bila povsod podpovprečna, v lendavskem okraju celo najnižja v državi – jih je slaba tretjina glas namenila stranki SDS. Druga je bila Svoboda z okoli 25-odstotno podporo, tretja pa, v nasprotju z izidom na državni ravni, stranka SD. Socialni demokrati so leta 2019 odnesli oba murskosoboška okraja, tokrat niso slavili niti v pregovorno rdeči soboški občini, razen na manjšem volišču, na Pušči. Lahko interpretiramo, da se tudi politični prostor v Pomurju polarizira na boj med Svobodo in SDS, čeprav je zaostanek SD tukaj za zdaj manj izrazit od državnega povprečja. To se kaže tudi v izidu nekdanjega soboškega župana, zdaj kohezijskega ministra Aleksandra Jevška, ki je vozovnico za Bruselj naskakoval s tretjega mesta na listi SD. V resnici se je tudi sam zavedal, da gre za misijo nemogoče. Zbral je 2871 preferenčnih glasov, kar je bilo glede na skupen izid njegove stranke celo dovolj za preferenčni prag, a tudi če bi osvojili dva mandata, bi ga prehitel Milan Brglez. Zanimivo pa je, da je Jevšek skoraj 80 odstotkov preferenčnih glasov zbral v Pomurju.
Druga zgodba je pomurski favorit Svobode Matej Grah. Vodja podmladka Golobove stranke je bil na visokem, drugem mestu liste, skupno pa je zbral 5757 preferenčnih glasov. Skoraj polovico volivcev, ki so mu namenili preferenčni glas, je prepričal zunaj matične regije. Še zmeraj pa veliko premalo. Skorajšnji nekdanji obrambni minister Marjan Šarec, ki se poleg nosilke liste Irene Joveve seli v Bruselj, ga je močno prehitel, čeprav je bil zadnji na listi in si funkcije v resnici ni želel. Če pa bi Svoboda na volitvah osvojila tri mandate, za kar je zmanjkalo približno 6000 glasov, bi bilo v Černelavcih, kjer so mlademu sokrajanu namenili 201 preferenčni glas, skoraj polovico vseh, verjetno še danes pestro. Lahko bi rekli, da je bil Grah žrtev sistema preferenčnih glasov, ki bi ga ironično njegova stranka vpeljala tudi na državnozborskih volitvah. Čas volilne kampanje je pač prekratek za drastično zvišanje prepoznavnosti po Sloveniji. Novopečena najmlajša slovenska evropska poslanka Zala Tomašič se je v Bruselj katapultirala z zadnjega mesta liste SDS, a pred volitvami se je precej časa profilirala kot desna »influenserka« na družbenih omrežjih. Tudi v Pomurju je dobila nezanemarljivih 1211 preferenčnih glasov.
Zamujena priložnost?
Matej Grah pravi, da je ponosen na kampanjo in hvaležen za prejeto podporo, obžaluje pa, da Pomurje ni dobilo prvega evropskega poslanca. »Upam, da bomo Pomurci znali stopiti skupaj, ko bodo naslednje priložnosti, saj lahko le tako rastemo in se hitreje razvijamo kot regija,« je poudaril za naš časopis in dodal, da ga pa veselijo referendumski izidi, saj je bil eden glavnih glasnikov referendumskih vprašanj o konoplji. Kot je dejal, si bo še naprej prizadeval, da bo glas Pomurja, zdaj pa svojo pozornost ponovno usmerja k prvotnemu poslanstvu, vodenju strankinega podmladka. Tudi Jevšek obžaluje, da Pomurje ni prepoznalo priložnosti, da izvoli poslanca iz regije.
»Vsekakor za to obstajajo razlogi, ki jih moramo politiki iskati pri sebi in ne pri tistih, ki nas volijo,« priznava minister za kohezijo in regionalni razvoj, ki dodaja, da jih zaradi tega do državnozborskih volitev čaka še veliko dela. Saša Fras, zadnji na listi Vesne, ki ji je uspelo z nosilcem Vladimirjem Prebiličem, meni, da rezultati volitev kažejo, da so pred vladajočo koalicijo veliki izzivi in da vlada doslej očitno ni izpolnila pričakovanj volivcev. »Slabša volilna udeležba v vzhodnem delu Slovenije je eden izmed vzrokov, da je Pomurje spet ostalo brez poslancev v evropskem parlamentu,« ocenjuje Fras, ki seveda ne skriva zadovoljstva z uspehom Vesne. Resnici na ljubo je pričakovati izvolitev v Bruselj zgolj z glasovi Pomurcev nekoliko iluzorno. Peter Gregorčič, nosilec liste SLS, je dobil več kot 32 tisoč preferenčnih glasov, skoraj toliko, kolikor je bilo skupno vseh oddanih glasov v Pomurju, a se je moral obrisati pod nosom.
V Lendavi proti evtanaziji
Na rezultatih posvetovalnih referendumov je edino pomembno odstopanje v regiji predstavljalo le eno referendumsko vprašanje. Kot vemo, je namreč večina volivcev v državi pritrdila vsem štirim referendumskim vprašanjem, tako glede medicinske in omejene osebne rabe konoplje, kakor uvedbi preferenčnega glasu in pravici do evtanazije.
Še najbolj so bili razdeljeni glede prostovoljnega končanja življenja in omejene osebne rabe konoplja, kar se je odrazilo tudi v pomurskih volilnih okrajih. Še več. V lendavskem okraju so bili tako večinsko proti ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, a je bilo zelo tesno. Za ureditev pravice je glasovalo 3229 volivcev na območju Lendave, 3246 jih je bilo proti.