Evropske volitve: Nekateri so volili dvakrat

Na evropskih volitvah naj bi bilo dovoljeno glasovati samo enkrat, a je očitno pri doslednem izvajanju tega pravila v državah članicah Evropske unije še veliko odprtih vprašanj. Kot so nas opozorili bralci, ki delajo v evropskih institucijah v Bruslju, so številni njihovi sodelavci iz različnih držav EU, ki imajo tam prijavljeno začasno prebivališče, dobili dvojno vabilo na volitve. Prvo v matični državi, drugo pa v Belgiji. Kot pravijo, so nekateri možnost dvojnega glasovanja tudi izkoristili. Državljani držav članic EU imajo sicer pravico, da se odločijo, ali bodo volili v domači državi ali v državi, v kateri prebivajo, in se bodo tam tudi vpisali v volilni imenik. Vendar bi v tem primeru morali glasovati samo na enih volitvah. Kot kaže, zadeve še vedno niso utečene na področju sodelovanja med pristojnimi organi držav članic, na podlagi katerega bi lahko preprečili dvojno glasovanje. Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko pojasnjuje, da evidenco volilne pravice vodi ministrstvo za notranje zadeve, ki bi ga moral pristojni organ druge države članice, kjer bo slovenski državljan glasoval, obvestiti, da je ta tam že izkoristil svojo volilno pravico. Enako bi moralo slovensko notranje ministrstvo obvestiti organe tuje države, če je njihov državljan pri nas glasoval na evropskih volitvah. Vučko pri tem navaja primer avstrijske državljanke in nosilke liste SAB Angelike Mlinar, ki ji je zaradi kandidature v Sloveniji prenehala volilna pravica v Avstriji.

Slovenski volivci v tujini spoštujejo pravila

Dodaten zaplet ustvarja dejstvo, da se v nekaterih državah članicah vpis v volilni imenik zgodi avtomatsko s prijavo začasnega bivališča. Prav tako je v nekaterih državah članicah, med drugim tudi v Belgiji, glasovanje na evropskih volitvah obvezno. Vučko pri tem poudarja, da so slovenski volivci načeloma odgovorni in ne iščejo možnosti za zlorabo lukenj v izvajanju zakonskih določb. Kot pravi, imajo slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, že v osnovi možnost dvojnega glasovanja. Saj je slovenska država edinstvena v svetu po tem, da na 92 tisoč naslovov slovenskih državljanov, ki živijo v tujini, pošlje gradivo za glasovanje po pošti, hkrati imajo ti možnost glasovati tudi na slovenskih veleposlaništvih v državah, kjer živijo. Seveda lahko glasujejo samo enkrat, a teoretično bi lahko kdo poskusil to zlorabiti, vendar se po besedah Vučka to še nikoli ni zgodilo. »Imamo sistem, s katerim preverjamo, da se to ne bi zgodilo. Seveda bi sledila kazenska ovadba, če bi si kdo to privoščil.«

Ministrstvo: Vsak lahko glasuje samo enkrat
»Nihče ne sme na istih volitvah voliti več kot enkrat,« pravijo na ministrstvu za notranje zadeve, kjer pojasnjujejo, da omenjeno vprašanje ureja direktiva Sveta iz leta 1993, ki je v slovenski pravni red prenesena z zakonom o evidenci volilne pravice. Tako so za letošnje volitve v evropski parlament na podlagi obvestil državljanov in drugih držav članic EU v evidenci volilne pravice vpisali prenehanje volilne pravice za 3.178 slovenskih državljanov. Hkrati so v slovenske volilne imenike vpisali tisoč državljanov drugih držav članic EU, te države pa so tudi obvestili, da so volivci že vpisani v Sloveniji. »Do dvojnega glasovanja bi lahko prišlo, če druga država članica ne bi dosledno upoštevala izmenjanih informacij, ali v primeru, da je posameznik dvojni državljan in sam ne upošteva prej navedenih določil direktive, o čemer pa ministrstvo ni obveščeno, niti na to nima vpliva,« pojasnjujejo.

Vprašanje dvojnih državljanstev težko rešljivo

V zvezi z evropskimi volitvami dodatna vprašanja odpirajo primeri dvojnih državljanstev, saj so po podatkih, ki smo jih prejeli, posamezniki z državljanstvom dveh držav članic EU tudi na tej podlagi lahko sodelovali na evropskih volitvah v obeh državah. Zadeva je za marsikoga sporna, ker gre za volitve v isti organ, v katerem se izvoljeni predstavniki združujejo na podlagi pripadnosti političnim skupinam in tam načeloma ne predstavljajo držav članic, v katerih so bili izvoljeni. Tako lahko nekdo v dveh državah članicah glasuje za isto politično skupino. Profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Saša Zagorc pravi, da gre za še vedno nerešen problem, ki bo tudi v prihodnje težko rešljiv zaradi zahtevnega ugotavljanja dejanskega stanja in izmenjave informacij med državami članicami. »Oseba lahko voli večkrat, ampak v različnih državah,« ugotavlja Zagorc. Tudi Vučko pravi, da v Sloveniji ni evidence o državljanih z dvojnim državljanstvom, tako niti ni mogoče ugotoviti, koliko bi lahko bilo potencialnih tovrstnih »dvojnih« volivcev. Na narodnostno mešanem območju v Prekmurju naj bi po neuradnih informacijah med tistimi, ki so se odločili za sprejetje madžarskega državljanstva, vabilo na letošnje evropske volitve dobili samo tisti, ki imajo na Madžarskem prijavljeno tudi stalno bivališče.