Na svetovni ravni je epidemija negativno vplivala na transplantacijsko dejavnost, darovalcev in transplantacij je bilo za 20 – 30 % manj. »A Slovenija je na tem področju med redkimi svetlimi izjemami. V lanskem letu upada nismo zabeležili, z ustreznimi ukrepi in prilagoditvami smo uspeli ohraniti visoko stopnjo darovanja in transplantacij,« je poudarila direktorica zavoda Slovenija-transplant Danica Avsec.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V svetovnem merilu je po podatkih za leto 2020 Slovenija še vedno najuspešnejša med vsemi državami glede števila presaditev srca na milijon prebivalcev, vrhunske rezultate in uvajanje novosti dosegamo v programih presaditev pljuč, ledvic in jeter, izvajamo tudi kombinirane presaditve več organov. Prav tako smo med uspešnejšimi na svetu glede števila umrlih darovalcev.
»V tem letu je 77 % svojcev v pogovoru po smrti bližnjega podalo soglasje za darovanje, kar kaže na zaupanje javnosti v sistem darovanja,« je dejala Avsevčeva in dodala: »V praksi vidimo, da so ljudje solidarni kljub težkim trenutkom v njihovem življenju. A še vedno si želimo, da bi se jih glede darovanja organov več opredelilo vnaprej. Od leta 2005 se je v register vpisalo 11.300 ljudi, kar je primerljivo z razprodano športno dvorano v Stožicah. V tem letu se je opredelilo 686 ljudi. Veseli nas, da narašča uporaba elektronske opredelitve, saj je 80 % ljudi uporabilo varno in hitro možnost opredelitve prek portala eUprava«.
PREBERITE ŠE:Izpoved po hudi bolezni: »Spet sem tu!«
Brez darovalcev organov bi marsikdo ostal brez možnosti za preživetje
»V ljudi se je naselil strah, a darovanje organov ni bavbav«
Zdravko Horvat: "Za to, da sploh lahko diham in da sem živ, je bil potreben velik boj"
Več dialoga
Ob letošnjem dnevu darovanja je zato ključna spodbuda k opredelitvi in k sproščenem pogovoru o darovanju med svojci, med bližnjimi, med prijatelji. Ob tem Avsevčeva razmišlja: »Morda je res udobneje živeti brez opredelitve, ne razmišljati o smrti, a z odločitvijo bogatimo našo človeškost. Prav vsaka opredelitev šteje, saj lahko z eno odločitvijo večkratno pomnožimo naš dar. Namreč, en umrli darovalec oz. darovalka olajša zdravljenje, podaljša ali reši tudi do 7 življenj. Ne pozabimo, da brez soglasja ni darovanja, in brez darovanja ni zdravljenja s presaditvijo. Trenutno je na čakalnem seznamu za presaditev organa 186 bolnikov. Največ (102) jih čaka na presaditev ledvice«.
Kadarkoli se z veljavnim digitalnim potrdilom hitro in varno opredelite za ali proti prek spletnega portala eUprava. Vašo odločitev lahko tekom življenja spremenite. Podatek o opredelitvi varno hranijo v registru opredeljenih oseb na Slovenija-transplantu. Šele po vpisanem času smrti lahko podatek odklene pooblaščena oseba.
Statistični podatki Zavoda Slovenija-transplant
Na čakalnem seznamu je na dan 4. 10. 2021 186 bolnikov, in sicer za srce 54, za ledvico 102 (od tega 3 v kombinaciji z jetri in 3 v kombinaciji s trebušno slinavko); za presaditev jeter 25 (od tega 3 v kombinaciji z ledvico), pljuč 7, trebušne slinavke 4 (od tega 3 v kombinaciji z ledvico).
Povprečne čakalne dobe so: za srce 239 dni (za urgentne presaditve 56 dni); za ledvico približno 300 dni; za jetra 268 dni.
V Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana so v tem letu do konca avgusta presadili 79 organov: 36 ledvic, 13 src, 14 jeter in 8 pljuč.
Stopnja privolitve svojcev za darovanje je bila visoka, in sicer 77 %. Podatek kaže na visoko podporo javnosti.
V nacionalni register opredeljenih oseb se je v tem letu do konca septembra vpisalo 686 ljudi, od tega 676 za in 10 proti darovanju. 549 ljudi (80 %) je uporabilo možnost e-opredelitve preko portala eUprava. Skupaj je registru vpisanih 11.299 ljudi (od tega 11269 za, 30 proti