Premier Robert Golob, ki izhaja iz energetskih krogov, je že v začetku mandata napovedal obsežno solarizacijo Slovenije. Sledili so številni ukrepi, od zakonodaje za lažje umeščanje sončnih elektrarn v prostor do nove uredbe, ki je začela veljati sredi aprila. Ta določa obvezno postavitev sončnih elektrarn na strehe novih stavb s tlorisom več kot tisoč kvadratnih metrov in na parkirišča površine 1000 metrov ali več. Denarja za povečanje zmogljivosti sončnih elektrarn je na pretek.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Solarizacija Slovenije kot rešitev za draginjo z napako
Vse več je zavrnitev vlog za priključitev sončnih elektrarn na omrežje – Cena električne energije bo odvisna od zasedenosti omrežja.
Za postavitev sončnih elektrarn se skoraj same od sebe ponujajo javne stavbe, zato so se tudi številne občine intenzivno pripravljale na razpis za sofinanciranje sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih v obdobju 2024–2026. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ga je objavilo prvega marca z na prvi pogled zelo ugodnimi pogoji. Občina je lahko upravičena do 730 evrov spodbude na kilovat oziroma preračunano do 730 tisoč evrov za sončno elektrarno z močjo enega megavata, kar je bil vstopni pogoj za prijavo, a ne do več kot pet milijonov evrov na oddano vlogo.
Gre za skoraj 100-odstotno sofinanciranje investicije, zato je bil razpis razumljivo zelo privlačen. Toda kot vedno se hudič skriva v podrobnostih. Prvi rok za prijavo je bil razmeroma kratek, iztekel se je minuli ponedeljek, pri tem je na voljo 20 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se bodo razdelili še v dveh naslednjih rokih, če bodo sredstva ostala. Največja past pa je določilo, ki prinaša dodatnih, verjetno usodnih, 10 točk pri ocenjevanju vloge, po katerem mora projekt zajemati postavitev sončnih elektrarn z močjo petih megavatov ali več.
Tri dni pred rokom
Začela se je bitka s časom. Najprej s sestavljanjem konzorcijev občin, ki bi se s skupnim projektom potegovale za evropski denar. Eden takšen, zelo pisan, je nastal tudi pod taktirko puconske občine, v njem je dvanajst občin. Poleg puconske ga sestavljajo še občine Lendava, Turnišče, Radenci, Kuzma, Murska Sobota, Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Trbovlje, skupno pa bi postavili sončne elektrarne na kar 51 javnih objektih.
Kot pravi puconski župan Uroš Kamenšek, so se prijavili, ker želijo slediti trendom zelenega prehoda, v prvi vrsti pa bi s pridobitvijo sredstev in postavitvijo sončnih elektrarn bistveno znižali stroške električne energije v javnih objektih. »To bi v našem primeru pomenilo, da bi nam na letni ravni ostalo čez 100 tisoč evrov za druge investicije,« poudari Kamenšek. Sprva je bilo v konzorciju še več občin, med drugim Moravske Toplice in Kobilje, a se je seznam ob oddaji vloge na razpis nekoliko skrčil.
Kot pojasnjuje puconski župan, je že dodaten pogoj petih megavatov za dosego maksimalnih točk pomenil, da so morale razmeroma majhne občine, ki ne razpolagajo z zadostnim številom javnih objektov, sestavljati velike konzorcije. Za prijavo na razpis so bila poleg potrjene investicijske dokumentacije potrebna tudi pridobljena soglasja za priključitev na omrežje, pri čemer so se najbolj lomila kopja. Po prvotnih načrtih in željah bi puconski konzorcij na javnih objektih postavil sončne elektrarne z močjo več kot šest megavatov, toda kljub intenzivni in vsakodnevni komunikaciji z distributerjem, družbo Elektro Maribor, so bili na koncu prekratki za okoli 600 kilovatov.
»Največja težava je bila, da smo prepozno dobili informacijo, za koliko kilovatov na vlogo posamezne občine bo izdanih soglasij,« pojasnjuje Kamenšek. Kljub ustnim zagotovilom so tako v kritičnem trenutku, ko se je rok za prijavo na razpis in potrditev investicijske dokumentacije iztekal, telefoni zvonili v prazno. Končni odgovor so dobili šele v popoldanskih urah minulega petka, rok za prijavo na razpis pa je bil torej v ponedeljek. »Kar nekaj elektrarn je tako odpadlo zaradi preslabega omrežja, a ni bilo več časa za reakcijo. Če bi odgovore dobili vsaj teden dni prej, bi lahko to uredili. Bodisi s postopkom za izdajo pogojnega soglasja ali z identificiranjem dodatnih partnerjev oziroma lokacij za postavitev sončnih elektrarn,« razloži puconski župan.
Niso vrgli puške v koruzo
Dejstvo je, da je zanimanje za priključitev večje, kot to dopušča omrežje, kar potrjuje podatek, da so lani državni distributerji prejeli kar 48 tisoč vlog za priključitev sončne elektrarne, zavrnjena pa je bila skoraj vsaka četrta. Med najbolj obremenjenimi je ravno območje, ki ga pokriva Elektro Maribor, saj je delež zavrnjenih vlog lani znašal 32 odstotkov. Drugi vidik so ob poplavi prejetih vlog tudi kadrovske omejitve za njihovo obravnavo.
Ne glede na to se ob dogajanju okoli konkretnega razpisa samo po sebi postavlja vprašanje, ali ne gre nemara za namerno onemogočanje in upočasnjevanje postopka v korist morebitnih drugih, bolj vplivnih konzorcijev z večjo lobistično močjo.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so nam v času oddaje članka v tisk sporočili, da imajo do tega trenutka v sistemu evidentiranih 14 vlog, prispelih na razpis, pri čemer gre za vloge za sončne elektrarne nad enim megavatom, kar pomeni, da so prijavitelji večinoma konzorciji občin, kakršen je puconski. Če predpostavimo, da bo glede na število oddanih vlog, višino razpoložljivih sredstev in dodatne točke, ki jih puconski konzorcij ne bo mogel dobiti, neuspešnih večina prijaviteljev, kaj preostane? Kamenšek zatrjuje, da niso vrgli puške v koruzo, saj obstajajo indici, da bi se lahko višina razpisanih sredstev zvišala, zato se že pripravljajo na scenarij, po katerem bi »napadli« drugi ali tretji rok predmetnega razpisa.
Tako je bilo denimo, kot spominja Kamenšek, tudi pri razpisu, ki je bil namenjen za postavitev sončnih elektrarn v gospodarstvu. V obdobju 2021–2023 je bilo razdeljenih blizu 68 milijonov evrov, od tega so na razpisu uspela tudi številna pomurska podjetja, kot so Pomgrad, Transpak, Mlinopek in Carthago. S to razliko, da so bili viri financiranja kohezijski skladi, pri razpisu za občine pa je pri konkretni naložbi proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije v načrtu za okrevanje in odpornost na voljo skupno 50 milijonov evrov.
Vloge obravnavajo po vrstnem redu
V družbi Elektro Maribor pojasnjujejo, da je osnova za obravnavo popolna vloga, ki poda osnovne tehnične parametre, na podlagi katerih lahko opravijo analize za vpliv na obratovanje elektroenergetskega sistema. »Obravnava tovrstnih vlog je zelo zahtevna, ker imajo takšni elementi v omrežju velik vpliv na zanesljivost obratovanja in kakovost napetosti. Vloge pa obravnavamo po vrstnem redu, kot prispejo,« so odgovorili za naš časopis in poudarili, da vse vloge obravnavajo v skladu z zakonodajo, nediskriminatorno in enakopravno, po postopku in v skladu z navodili resornega ministrstva ter agencije za energijo.