Poročilo nizozemske evroposlanke Judith Sargentini iz vrst Zelenih so v 750-članskem Evropskem parlamentu sprejeli z zahtevano dvotretjinsko večino. Sargentinijeva v poročilu Budimpešto obtožuje utišanja neodvisnih medijev in intelektualcev, odstranitve neodvisnih sodnikov, onemogočanja nevladnih organizacij in razmaha korupcije. Socialdemokrati, liberalci, Zeleni in levica v Evropskem parlamentu so že vnaprej sporočili, da bodo poročilo predvidoma podprli, evroskeptiki naj bi bili proti. Ključna je bila odločitev najvplivnejše, desnosredinske Evropske ljudske stranka (EPP), ki je sicer politična družina madžarskega premierja Viktorja Orbana. Kot je v torek dejal vodja EPP Manfred Weber po burni in dolgi razpravi v skupini, je poslancem dovolil, da glasujejo po svoji vesti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki pripadajo EPP, Milan Zver (EPP/SDS), Patricija Šulin (EPP/SDS), Romana Tomc (EPP/SDS) in Lojze Peterle (EPP/NSi), so na glasovanju v Strasbourgu večinsko zavrnili poročilo o razmerah na Madžarskem, vzdržal se je le Franc Bogovič (EPP/SLS). Ostali slovenski evropski poslanci, Tanja Fajon (S&D/SD), Igor Šoltes (Zeleni) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) so začetek postopka za sprožitev 7. člena pogodbe EU proti Madžarski podprli.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je na novinarski konferenci v Budimpešti v odzivu dejal, da je sprejem poročila "majhno maščevanje promigracijskih politikov". "Madžarska in madžarski narod sta bila kaznovana, ker smo pokazali, da migracije niso potrebne in da jih je moč zaustaviti," je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI dejal vodja madžarske diplomacije.
Dodal je, da je rezultat glasovanja "sleparski" in da bi morali glasove vzdržanih v skladu z evropskimi pravili šteti kot glasove proti poročilu. Napovedal je, da bo madžarska vlada proučila možnosti za pravne postopke. Kot je še menil, je današnja odločitev v Evropskem parlamentu pokazala, da so politiki, ki so za migracije, v Evropskem parlamentu v večini. "To smo že vedeli, a danes se je izkazalo, a so zagovorniki migracij v večini tudi znotraj Evropske ljudske stranke," je še dejal.
Ob tem je napovedal, da stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana ne bo izstopila iz EPP. "Želimo ostati v skupini, želimo jo reformirati, tako da bo v njej prevladala protimigrantska drža. V nasprotnem primeru bo po evropskih volitvah maja 2019 nastala koalicija EPP, socialdemokratov, liberalcev in Zelenih, ki bo evropsko celino preplavila z migranti," je še dejal.
Madžarski premier Orban je že v torek pred evropskimi poslanci v dramatičnem slogu zavrnil vse očitke, ki so navedeni v poročilu, v katerem Budimpešti očitajo kršenje evropskih vrednot.
V primeru Madžarske sicer bode v oči dejstvo, da Evropska komisija doslej še ni predlagala uporabe 7. člena, kar je storila v primeru Poljske, čeprav se kršitve na Madžarskem pojavljajo že bistveno dlje.
Proti članici se 7. člen pogodbe EU sproži v primeru, da se prepozna kršitve osnovnih vrednot Evropske unije, ki so navedene v 2. členu lizbonske pogodbe, med njimi so enakopravnost, svoboda, demokracija, vladavina prava ter spoštovanje človeške dostojanstvenosti in pravic.
Postopek po 7. členu je kompleksen. Skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic, za kar pa je potrebno soglasje, ki ga v primeru Poljske ni, saj je Orban že na začetku napovedal veto na takšno odločitev. V zameno lahko verjetno zdaj pričakuje podobno zagotovilo Poljske.
K sprožitvi prve, preventivne faze 7. člena lahko pozove tretjina članic unije, Evropski parlament z dvetretjinsko večino oddanih glasov in absolutno večino vseh poslancev ali Evropska komisija. Končno odločitev o tem, ali obstaja tveganje resnih kršitev, sprejmejo članice s štiripetinsko večino.
K sprožitvi druge, kazenske faze 7. člena lahko pozove tretjina članic ali Evropska komisija. Tu gre za odločanje o tem, ali dejansko obstajajo resne kršitve, ne govori se več le o tveganju. Ta del ima dve stopnji. V prvi morajo voditelji unije najprej soglasno odločiti, da obstajajo resne kršitve. V drugi pa svet s kvalificirano večino - 72 odstotkov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU - odloča o odvzemu pravic, ki izhajajo iz članstva, vključno z glasovalnimi pravicami.
Preberite še:https://www.vestnik.si/orban-druzina-in-prijatelji-si-polnijo-zepe-6564833
