Mestna občina Murska Sobota je konec lanskega novembra objavila osnutek izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za enoto urejanja prostora SO 53 – Športnorekreacijski center (ŠRC) Fazanerija. Na tem območju se načrtuje ambiciozen 26-milijonski projekt, ki zajema dograditev nogometnega stadiona, gradnjo parkirišč, rekonstrukcijo dela Razlagove ulice, gradnjo pomožnih nogometnih igrišč, dograditev letnega kopališča in gradnjo večnamenske športne stavbe ter adrenalinskega parka.
Kot so nam potrdili v mestni upravi, so prejeli 12 vlog z različnimi predlogi in pripombami k osnutku. Prispevalo jih je tudi društvo Nogometna šola Mura, ki je kot uporabnik in najemnik mestnega stadiona izkazalo tudi željo, da se mu prizna status zainteresirane javnosti. Pri Muri predlagajo, da bi se pomožna igrišča umestila na območju Grbavice, tako da bi obstoječim dodali še tri in tako skupaj dobili šest nogometnih igrišč. Poleg nogometnih igrišč predvidevajo tudi gradnjo večnamenske stavbe za potrebe nogometne šole in članske ekipe, prav tako je poleg objekta predvidena gradnja parkirišč. »Na mestu za vzhodno tribuno, kjer je predviden večnamenski prostor, sami predlagamo ureditev parkirišča za vodstvo kluba in strokovne člane. Želimo si tudi ureditve nove dovozne poti, s pomočjo katere bi sprostili pritisk na Razlagovo ulico,« so za naš časopis razkrili svoje želje v klubu aktualnih državnih prvakov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Trenutno poteka analiza prejetih predlogov, nakar bo soboški župan Aleksander Jevšek sprejel sklep o začetku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta. »Sledi sodelovanje nosilcev urejanja prostora, ki dajo svoje usmeritve in pogoje, treba bo pridobiti tudi odločbo ministrstva za okolje in prostor, kjer se bodo opredelili, ali je za to območje in predvidene posege treba izdelati celovito presojo vplivov na okolje,« dodajajo v mestni občini. Fazanerija je namreč vodovarstveno območje, kjer so večji infrastrukturni posegi pod velikim vprašajem, čeprav v mestni upravi poudarjajo, da je idejni osnutek do neke mere skladen z veljavnimi predpisi za vodovarstvena območja.
Najmanjši doprinos pitne vode
V luči lanskega sklepa mestnega sveta, da se začnejo aktivnosti za iskanje in določitev novih virov pitne vode, je soboška občina pri Geološkem zavodu Slovenije naročila pregled dosedanjih podatkov in raziskav za določitev možnih rešitev. Kot je za Vestnik pojasnil Timotej Pepelnik iz Geološkega zavoda Slovenije, so za občino pripravili elaborat, v katerem so reinterpretirali dostopne podatke in izdali mnenje, kje je glede na dosedanje raziskave geološko najbolj smiselno vzpostaviti novi vodni vir. »Ker na izvedljivost predlogov vplivajo tudi drugi dejavniki, o katerih nismo presojali, ter je izbor v domeni občin sistema B, o časovnici, stroških in nadaljnjih postopkih za izvedbo novega vodnega vira trenutno še ni mogoče govoriti,« je poudaril geolog. V mestni upravi ob tem dodajajo, da so novi vodni viri možni tudi zunaj območja občine.
Vodni vir Fazanerija je z vodnima viroma Krog in Črnske meje povezan v sistem B, ki zajema 12 pomurskih občin in okrog 37 tisoč oskrbovancev, pri čemer je doprinos pitne vode iz Fazanerije najmanjši. V zadnjih treh letih se namreč povprečno na sekundo načrpa od 18,1 do 20,4 litra pitne vode. Kot dodatno pojasnjuje Pepelnik, se načrtovano zaprtje vodnega vira lahko izvede različno dokončno. »Najskrajnejša možnost, opustitev vodnjakov, pomeni, da se jih zapolni in likvidira, tako iz njih pitne vode sploh ni več mogoče pridobivati, zato tudi potrebe po vodovarstvenih območjih ni več. Lahko pa se vodni vir in vodnjaki ohranijo kot rezervni vodni vir,« še navede geolog, vendar bi morala v tem primeru Fazanerija ostati vodovarstveno območje.
Na seznamu pomembnih investicij
Ambiciozen projekt, ki je bil že predlanskim uvrščen na seznam pomembnih investicij, ki jih bo spodbujala vlada po epidemiji, bo moral prestati številne okoljske izzive, nato pa pride še najtežji del – financiranje. Kot pravijo pri nogometnem klubu Mura, si že več let prizadevajo pridobiti podporo pri vseh potencialnih deležnikih in ocenjujejo, da jo imajo, a glavni akter zgodbe je soboška občina. Ta računa predvsem na evropska sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. V vsakem primeru so najprej na vrsti proceduralni koraki, ki se bodo končali z dvofaznim sprejemanjem v mestnem svetu, šele nato lahko sledi resnejše iskanje investicijskih partnerjev.