»Zdaj je treba narediti velik korak naprej, da bomo z obstoječega stanja, kjer je izkoriščen le majhen del potenciala, povečali izkoriščanje geotermije,« je odločno dejal premier Robert Golob lanskega avgusta ob obisku v regiji za naš časopis. Uporabniki geotermije v Pomurju so po dolgotrajnem zastoju in ovirah pri izrabi tega obnovljivega vira energije bolj optimistično zrli v prihodnost. Kar se je v naslednjih mesecih dogajalo in se dogaja še danes, je vse prej kot to. Ne le da so ostale prezrte pobude za začasno povečanje dovoljenih količin načrpane vode ob prihranku pri porabi fosilnih goriv in zmanjšanju ogljičnega odtisa, vlada je posegla še v to, za kar so jo moledovali, naj pusti pri miru.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Čas se je iztekel: Racman predlaga stečaj JP Prlekija
Artur Racman, direktor Javnega podjetja Prlekija, je minuli petek na murskosoboško okrožno sodišče podal predlog za začetek stečajnega postopka nad javnim podjetjem.
PREBERITE ŠE:(INTERVJU) Robert Golob: »Z realizacijo davčnih sprememb bo večina ljudi na boljšem«
Vlada spremenila uredbo o toploti izrabljene geotermalne vode ob izpuščanju v naravo. "To je velik dan za pomurski turizem," pravi Grah
Komaj uspeli s spremembo, že so jo Golobovi odpravili
Njena predhodnica, vlada Janeza Janše, je namreč v svojih izdihljajih po večletnih prizadevanjih uslišala pomurske uporabnike geotermije in spremenila uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, tako da je ob izpolnjevanju določenih pogojev dopustila izjemo pri spuščanju termalne vode neposredno v vodotok, zaradi česar so si lahko uporabniki, kot so denimo Terme Vivat, oddahnili in si prihranili obiske inšpektorjev, ki so jim zaradi nerealnih določil uredbe grozili z odločbami o zaprtju. Toda vlada Roberta Goloba je lanskega decembra potihoma uredbo spremenila in odpravila to izjemo ter tako ponovno dala pravno podlago okoljski inšpekciji, da potrka na vrata podjetij in jim prepove odvajanje termalne vode v vodotoke, kar lahko vodi v zaprtje term.
Pri tem se vlada sklicuje na okoljske standarde in evropsko zakonodajo, ki naj bi se v prihodnje na tem področju le še zaostrovala. Kljub številnim sestankom, naporom in prizadevanjem, pri čemer velja poudariti, da to igro očitno vodijo uradniki na tretjem nivoju in ne državni vrh, ki kaže razumevanje za problematiko, je čedalje bolj jasno, da je za spremembo uredbe vse manj možnosti. Na mizi naj bi bile, kot smo izvedeli, tri rešitve, ki se tičejo predvsem Term Vivat in Term 3000 v Moravskih Toplicah. Ena od njih je gradnja čistilne naprave na potoku Lipnica, druga odvajanje odpadne vode skozi cevovod v Ledavo kot najbližji večji vodotok ali reinjekcijska vrtina. Vse tri možnosti so seveda povezane z izdatnimi investicijami in posegi v prostor, pri čemer se gradnja cevovoda, ki bi moral potekati tudi po zasebnih zemljiščih, zdi kot neslana šala, še posebej v luči dogajanja ob gradnji povezovalnega kanala C0 v Ljubljani.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, pravijo, da so seznanjeni s pobudami deležnikov glede izrabe geotermalne energije v Pomurju, toda možne rešitve še preučujejo, saj je to, kot poudarjajo, kompleksno in interdisciplinarno področje, pri katerem je treba upoštevati tako nacionalno kot evropsko zakonodajo urejanja in varovanja voda ter varstva okolja.
Jožef Horvat, poslanec Nove Slovenije, spremembo uredbe označuje za hinavsko potezo in v trditvah vlade, da je geotermija pomemben obnovljivi vir energije, ne vidi iskrenosti. »Obžalujem, da ni večjega optimizma, ki bi ga čutili tudi morebitni novi investitorji za eksploatacijo geotermije v Pomurju. To je problem za regijo, saj smo praktično vse razvojne strategije pisali na podlagi našega geotermalnega potenciala,« poudari Horvat, ki predlagane rešitve ocenjuje kot problematične.
Vračanje vode z reinjekcijsko vrtino je ne le večmilijonska investicija, ampak pomeni tudi nevarnost, da ne bo šlo vse kot po maslu in bo prišlo tudi do frakturiranja oziroma spornega frackinga. Hkrati je to energetsko izjemno potraten proces, pri katerem se uporabi veliko električne energije, zato bi bila zaželena obratovalna podpora za poslovne subjekte. Na ministrstvu sicer omenjajo prehodno obdobje in obljubljajo možnost sofinanciranja reinjekcijskih vrtin – lani je prvo takšno spodbudo dobila družba Ocean Orchids iz Dobrovnika – kakor tudi gradnje čistilnih naprav in cevovodov, a dejstvo je, da si take investicije večina podjetij stežka privošči.
PREBERITE ŠE:
(INTERVJU) Roman Ferenčak: O geotermiji v Sloveniji še ni bilo resne razprave
Pri Rimski čardi bo lahko nastalo novo zdravilišče
Koliko vode se lahko načrpa?
Drugo ključno vprašanje glede izkoriščanja geotermije v Pomurju so količine. V zvezi s tem so pred lanskimi božičnimi prazniki vsi pomurski poslanci vladi zastavili poslansko vprašanje, odgovor pa dobili šele pred dnevi. Podoben je bil odgovoru Brežana na februarsko vprašanje poslanca vladajočega Gibanja Svoboda Tineta Novaka v državnem zboru, ki je uporabnike geotermije pustil ravnodušne. »Raba vode v Pomurju trenutno presega količine, ki so po ugotovitvah strokovnjakov Geološkega zavoda Slovenije dolgoročno vzdržne,« trdijo v vladi. Za Pomurje je po oceni Geološkega zavoda Slovenije še vzdržnih do 2 milijona kubičnih metrov vode, načrpa pa se je 2,8 milijona kubičnih metrov na leto ob željah uporabnikov, da bi količine povečali na približno 3,5 milijona kubičnih metrov. Vladni odgovor je sicer po svoje shizofren, saj v isti sapi dodajajo, da trend gladine podzemne vode v vodonosnikih nekaterih vodnih teles ni več padajoč.
PREBERITE ŠE:
Pomurski poslanci pred prazniki na vlado naslovili konkretna vprašanja o ključni prednosti regije
(Pomurski poslanci v državnem zboru) Horvat premierju Golobu: Kdo bo vse to plačal? Novak ministru Brežanu: Pomurci več ne želimo iti žejni čez vodo
Tudi podatki prikazujejo drugačno sliko. V letu 2022 je v Murski formaciji iz 18 vrtin osem porabnikov načrpalo skupno več kot 1,9 milijona kubičnih metrov vode, a bi je glede na podeljene koncesije lahko več kot 2,8 milijona, kar kaže, da porazdelitev količin ni ustrezna. Tu pridejo na vrsto tudi monitoringi rabe vode, ki jih izvajajo uporabniki, a ti očitno ne zadovoljujejo vlade, saj v odgovoru izpostavlja slabo dostopnost in netransparentnost podatkov o obstoječih vrtinah, ki so v lasti gospodarskih družb. Dodatne podatke naj bi zagotovil projekt Info-Geothermal, v načrtih pa je tudi vzpostavitev državnih monitoringov, za izvedbo katerih naj bi namenili okoli štiri milijone evrov iz podnebnega sklada. Novak je prepričan, da bodo ti monitoringi pokazali, kako lahko povečamo količine črpanja brez ogrožanja okoljskih standardov.
»Bistvenega pomena je, da omogočimo večjo prožnost pri porabi geotermalne energije. S prenosom neporabljenih količin med uporabniki bomo zagotovili, da se ne zapravljajo dragocene priložnosti za optimalno poslovanje,« poudarja Novak, ki zatrjuje, da je od odločevalcev dobil načelno podporo za uvedbo administrativnih prenosov količin med uporabniki geotermije, in upa, da bo do realizacije prišlo v kratkem.
Težava bi lahko bila, da bi se uporabniki o prenosu količin morali dogovoriti kar med seboj. Optimizem pa vlivata nedavni odločitvi, ki ju na ministrstvu za naravne vire in prostor utemeljujejo na strokovnih podlagah geološkega zavoda. S koncesijo, za katero je družba Rimska čarda v lasti moravskotopliške občine zaprosila že januarja lani, se bo namreč omogočilo črpanje vode iz vrtine pri Rimski čardi, vlada pa je dala radenskemu zdravilišču zeleno luč za praktično trikrat večji pretok vode iz njihove vrtine. Ob pestrem dogajanju pa v predalu še zmeraj ostajajo predlogi sklepov, s katerimi mora vlada določiti višino koncesnin za uporabnike geotermije. Kljub pozivom, naj se država letos zaradi krize odpove temu prihodku, ki znaša več kot milijon evrov, je lani pripravljeno gradivo predvidevalo, da bi se koncesnina celo zvišala.
Jure KljajićOsamljene murskosoboške geotermalne vrtine so nazoren prikaz stanja na področju izrabe geotermije v Pomurju. Foto Jure KljajićSoboške vrtine samevajo
Nazoren prikaz zastoja na področju izrabe geotermije so opuščene vrtine v soboški občini. Tri so v lasti mestne občine, ena pa je pri hotelu Diana. Od vrtin, ki so v lasti občine, se je do leta 2016 uporabljala le tista v Mojstrski ulici. Letos so jo ponovno poskusno zagnali, da bi z ogrevanjem igralne površine glavnega igrišča v Fazaneriji preverili njene lastnosti in možnosti uporabe v prihodnosti. »Glede na dobljene rezultate se bomo lažje odločali o možnih namenih njene uporabe,« pojasnjujejo v mestni upravi.
