Prireditev je otvoril orkester iz St. Martina an der Raab, za njim pa so nastopili učenci Ljudske šole St. Martin an der Raab, ki so zapeli dve pesmi. Povezovalca sta zbrane nagovorila v vseh treh jezikih. Župan občine Kuzma Jožef Škalič je povedal, da je bil že pred tridesetimi leti cilj tistih, ki so se na tromeji prvič zbrali, srečevanje, in da je vesel, da jim to uspeva vsako leto vse od takrat. Župan občine St. Martin an der Raab Franz Kern je dodal, da upa, da se temno obdobje zgodovine, ko so te ljudi ločevale meje, nikoli ne bo ponovilo in da se bodo lahko še naprej srečevali tako odprto. Župan občine Gornji Senik Gabor Ropoš pa je delil poseben spomin, prireditve pred 30 leti se je namreč udeležil tudi sam. »Dogodek mi je najbolj ostal v spominu po tem, da sem na poti domov nabral največ jurčkov v svojem življenju,« je povedal in nasmejal zbrane.
Prireditve se je udeležila tudi Olga Belec, sekretarka v Uradu za Slovence v zamejstvu. Poudarila je, da razlike v razvitosti med državami sicer še obstajajo, ampak se prav zaradi dobrega sodelovanja ob meji zmanjšujejo. »Gospodarski razvoj obmejnih področij bo prispeval k temu, da bodo ljudje lažje našli zaposlitev v domačem okolju,« je dejala in še: »Urejen položaj manjšin je v tem prostoru bistven predpogoj za odlične odnose na drugih področjih in manjšinske pravice se dandanes v glavnem uresničujejo.« Obenem je povedala, da v Uradu upajo, da bo madžarska vlada sprejela njihov predlagani program gospodarskega razvoja v Porabju, ki ga je pripravila slovenska manjšina. Prav tako upajo, da se bodo v kratkem uresničile napovedane slovenske investicije v Porabju, ki bodo zagotovile dodatna delovna mesta in pomagale ohranjati slovenski jezik. »Da ne bi bilo mej med nami, ne tistih državnih in ne v glavi,« je zaključila. Kuzmiški župan pa je kasneje za Vestnik še povedal, da je Belčevi ponudil predlog, ki ga bo prenesla v Urad, da bi se odslej obeleževanje spomina mednarodnega srečanja na tromeji pospremilo z večdnevnim dogodkom, v okviru katerega bi vsako leto potekal tudi simpozij.
Zbrane je nagovorila tudi Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, in povedala, da se je v preteklosti seveda vsaka skupnost »obdala z mejo«, vsako skupnost namreč določajo neke specifične lastnosti, vendar meje ne smejo biti ovire, ograje, temveč so dobre le v primeru, če delujejo kot mostovi. Dodala je, da je pomembna skupna točka vseh treh dežel turizem in da morajo prav zato imeti urejene pešpoti, kolesarske poti, ceste, vlagati v gostinstvo in kulturno ponudbo.
Med govorniki je bil tudi deželni glavar Gradiščanske Hans Peter Doskozil in povedal, da se predvsem tisti, ki se spominjajo časov pred ukinitvijo žice, zavedajo, kako pomembno je, da danes živijo v stabilni regiji in da smo meje presegli. Prireditve so se udeležili tudi trije nekdanji župani, ki so pred tridesetimi leti skupaj simbolično prerezali železno žico: Andrej Gerenčer, župan Murske Sobote, Martin Ropoš, župan Gornjega Senika, in Franz Kern starejši iz občine Fürstenfeld ter spomnili na tisti dan, ko se je na tromeji zbralo čez 1000 ljudi. Takrat so na vrhu tromeje poleg spomenika posadili tudi lipo kot simbol miru, ki raste še danes.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ob govornikih je dogodek popestril še nastop madžarskega pevskega zbora, ki je zapel tudi pesem v slovenščini, in nastop otroškega pevskega zbora OŠ Kuzma, uradni del prireditve pa se je zaključil z evropsko himno.
