"Občanke in občani, občina smo zaradi vas. Občina ste vi. Sami si oblikujemo občino in moramo drug drugemu kazati smer in pot naprej," je pozdravni nagovor pričel župan Branko Belec. Izpostavil je, da so proaktivna, kreativna, športna, solidarna, sodelujoča in vključujoča skupnost.
V govoru je povzel dogajanje v času njegovega županovanja. Navedel je, da so skupaj obnovili kilometre cest, vodovoda, kanalizacije, gradili so krožišča, mostove, parkirišča in kolesarske poti. Obnavljali so šole, vrtec, pokopališča, gasilske domove, energetsko sanirali zgradbe, najbolj ponosen pa je na ureditev vaškega jedra. Nadaljeval je, da so na degradiranih območjih uredili park doživetij, gramoznico in Gregorjev matičnjak. "V vseh teh letih se je investiralo preko 20 milijonov evrov," je zatrdil in dodal, da so številni projekti bili sofinancirani iz državnih sredstev.
"Kot največji dosežek si štejem, da smo vsa ta leta ostali složni v občinskem svetu. Ni bilo strankarske politike in smo vedno, ko je bilo to potrebno, stopili skupaj za dobro svojega kraja oziroma občine," je zaključil.
Slavnostna govornica je bila Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dejala je, da je na ministrstvu edini ključni izziv za prihodnost dokončanje strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ta začne veljati v naslednjem perspektivnem obdobju - 2023-2027. Pri tem je po njenem mnenju pomembno, da kmetijstvo postane trajnostna proizvodnja, kjer se upoštevajo ekonomski, socialni in okoljski cilji, da se upošteva zeleni dogovor, in da se kmetijstvo usmeri tako, da bo pridelava hrane v Sloveniji ohranjena tudi vnaprej. "Pomemben izziv je tudi dvig samooskrbe, kar bomo poskušali z dodatnim vlaganjem v sektorje, kjer samooskrba najbolj šepa," je napovedala. Obenem pa kot pomembnejši faktor za razvoj podeželja izpostavila digitalizacijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Sledile so podelitve priznanj najzaslužnejšim občanom, organizacijam in društvom. Županova priznanja so prejeli Gasilska zveza Križevci za nadvse uspešno operativno in povezovalno 20-letno delo, Športno društvo Križevci za izjemen 60-letni doprinos in zgled športu in športni infrastrukturi njihovega kraja ter podjetje Cornus za 30 let uspešnega dela in razvoja na področju gospodarstva.
Pisno priznanje občinskega sveta je šlo v roke Frančiški Vrbajnščak iz Borecev za aktivno dolgoletno delo v Društvu upokojencev Križevci in Jožefu Farkašu za doprinos k razvoju in prepoznavnosti vasi, prihaja iz Kokoričev, ter občine.
Častni občan Občine Križevci je postal Feliks Mavrič. "Ko so se v Prlekiji ustanavljale nove občine, si je močno prizadeval, da se v Križevcih ustanovi samostojna občina. Tako je leta 1999 kandidiral za prvega župana občine Križevci za dobo štirih let in tako postal prvi župan občine Križevci. Župan je bil kar dva mandata. V času njegovega županovanja so veliko dela postorili na infrastrukturi, ureditvi cest, izgradnjo kanalizacije, kulturnega doma v Križevcih in ureditev poslovno stanovanjske stavbe s stanovanji s pošto in drugimi lokali," so zapisali v obrazložitvi in dodali, da je Mavrič dolga leta aktiven tudi v gasilskih vrstah, je član križevskega kulturnega in športnega društva, bil je tudi vodja Konjeniškega kluba Križevci.
Kulturni program slavnostne prireditve sta popestrili članici zasedbe De Liri, zatem pa se je dogajanje preselilo v vaško jedro, kjer je bila zabava s skupino Čuki.
