V Gornji Radgoni se je začel CestArt festival. Gre za festival urbane kulture, ki umetniška dela postavlja na ulice, v izložbe in prazne trgovske ter poslovne prostore, razpršene na različnih lokacijah po Gornji Radgoni, sega pa tudi v sosednjo Avstrijo, v Pavlovo hišo v Potrni, kjer ima svoj kulturni dom slovensko zamejsko društvo Člen 7. Festival, ki letos poteka že tretjič, bo trajal vključno do nedelje, 26. junija, odprli pa so ga s predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra …, novo uprizoritvijo klasične slovenske zgodbe o Lepi Vidi.
Maja Hajdinjak
Odprtje festivala CestArt v Gornji Radgoni.
Sledilo je odprtje skupinske razstave v nekdanji carinarnici z naslovom Kako obrniti stvari na glavo. Kot je povedala kustosinja razstave Irena Borić, je umetnike, ki se predstavljajo na tej razstavi, izbrala na podlagi koncepta, ki izhaja iz naslova. »Fizikalni zakon resonance pravi, da se lahko most, čez katerega marširajo vojaki, zaradi sozvočja njihovega korakanja zruši. Razmišljala sem, da bi izbrali drugačne ritme, ki ne bi povzročili škode, ampak ki so bolj 'obrnjeni na glavo'. Povabila sem umetnike, katerih prakse že nekaj časa spremljam. Vsem je skupno, da nimajo praks, ki so izključno vizualne in tradicionalne, ampak se igrajo s tradicionalnim na drugačne načine.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Maja Hajdinjak
Razstava Small but dangers, Performans knjig.
Na razstavi tako najdemo posnetek performansa Danila Milovanovića z naslovom (Dis)connection, kjer je na izbrani lokaciji v Pragi leta 2016 prekril betonsko površino s kupčki trave in zemlje ter tako povezal dve travnati površini.
Maja Hajdinjak
Performans Danila Milovanovića
Tandem Small but dangers iz Cerknega, to sta Mateja Rojc in Simon Hudolin, že več kot desetletje ustvarjata Performans knjig. Njuna umetniška dela so nastala z uničenjem, tj. z iztrganjem listov iz knjig. Na koncu akcije ostane le nekaj strani ali le naslovnica knjige z nepovezanimi odtisi, skicami, zapiski, fotografijami. Praznina, ki nastaja z iztrgovanjem listov, postaja mesto, kjer se ustvarjajo nove vizualne in jezične strukture, pogosto hecne, poetične ali presenetljive.
Maja Hajdinjak
Levo Tompadžeri, desno pa Deset do desetih.
V videu Neže Knez z naslovom Zgodba o sinu, ki je obrnil čas, ko se je postavil na glavo, se umetnica ukvarja s starimi najdenimi fotografskimi pozitivi, ki so bili zavrnjeni, in si na podlagi teh fotografij domišlja narativ, ki ga na koncu uporabi za raziskovanje in dekonstrukcijo filmskega časa. Začne z opisi tega, kar vidi na fotografiji, in hkrati raziskuje, kako obračanje orientacije pozitivov vpliva na njihov pomen oziroma njihovo branje.
Maja Hajdinjak
Zgodba o sinu, ki je obrnil čas, ko se je postavil na glavo (Neža Knez)
Na ogled je še delo mariborske umetnice, ki ustvarja pod imenom Toni Soprano Meneglejte z naslovom Srečni dnevi z UI (AI, KI …). Delo je ustvarila v času pandemije, ko je prebila veliko časa v družbi svojega računalnika. Pri tem se je preobrazila v nek popolnoma izmišljen lik, ki je hkrati pretirano srečen. Delo se umešča in komentira razvoj računalniških teles, vizualnih svetov ter aplikacij z umetno inteligenco. Umetnica se pri tem sprašuje o resničnosti ustvarjenih digitalnih identitet, ki preplavljajo naše ekrane.
Po razstavi v carinarnici so odprli še razstavo v prostorih nekdanje cvetličarne Mirjana na Jurkovičevi ulici. V edinstvenem ambientu zgradbe z notranjim dvoriščem in ledenico so na ogled postavili dela domače umetnice Eve Žula in madžarskega umetnika Norberta Totha.
Toth je ustvaril serijo slik, na katerih upodablja poljsko stranišče v karseda različnih inačicah. Ta motiv je na posameznih slikah duhovit, na posameznih resen, najbolj duhovita med njimi pa je Pokrajina brez stranišča, ki je edina, na kateri ni stranišča. Med razstavljenimi deli je tudi slika, ki spominja na znameniti Mrtvaški ples in prikazuje, da smo v vrsti pred straniščem, pred izpraznjenjem, vsi enaki, ne glede na svoj družbeni položaj. Poljsko stranišče je kot del razstave postavljeno tudi ob glavni cesti pri stavbi trgovine Kompas.
Maja Hajdinjak
Odprtje festivala CestArt v Gornji Radgoni.
Eva Žula pa je svojo razstavo posvetila materinstvu oziroma vezi med materjo in doječim se otrokom. Osnova za vsa dela, ki so nastala z računalniško manipulacijo fotografije, je fotografija njene hčerke, ki jo doji. Osrednje delo je bilo narejeno prav za to razstavo. Gre za zlepljenko embalaže čaja za dojenje in uporabljenih čajnih vrečk, v sredini pa je že omenjena fotografija. V ledenici pod kapniki pa je postavljena še instalacija, kjer vidimo dve sliki s prelivajočima se podobama mater, v sredini pa je otroška igrača, ki projicira podobe na steno in igra melodijo.
Maja Hajdinjak
Embalaže čaja za dojenje in uporabljene čajne vrečke – gre za osrednje delo na razstavi Eve Žula, ki ga je ustvarila posebej za to priložnost.
Maja Hajdinjak
Norbert Toth in Eva Žula
