Vsi trije so si ogledali sejemsko dogajanje, se pogovarjali z razstavljavci o težavah, s katerimi se soočajo, potem pa stopili še pred novinarje. Aleksander Jevšek je izpostavil, da so z ekipo v pripravljanju programa za izvajanje kohezijske politike za finančno perspektivo 2021-2027. Četrto verzijo bodo Evropski komisiji oddali konec septembra, prihodnji mesec pa v Sloveniji pričakujejo tudi evropsko sekretarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira. "Srčno si želim, da obišče tudi Pomurje in si ogleda nekatere uspešne projekte, ki so bili zgrajeni iz kohezijske finančne perspektive 2014-2020," je dejal. Dodal je še, da perspektivo za naslednje obdobje pripravljajo po principu od spodaj navzgor. Torej, da se pogovarjajo z lokalnimi skupnostmi, kohezijskimi regijami, vključujejo gospodarske in kmetijsko zbornico, program pa usklajujejo tudi z ministrstvi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S tomosi iz Serdice do Ohrida
Na pot so krenili v nedeljo zjutraj.
Gospodarski minister je sprva pohvalil udeležbo na sejmu, kar po njegovem dokazuje željo po tem, da se gospodarstvo po pandemiji odpre. "Hkrati pa se vsi zavedamo, da je gospodarstvo pred velikimi izzivi glede na vojno v Ukrajini, predvsem pred izzivi, kako se soočati z energetsko krizo. Ni stojnice, kjer gospodarstveniki ne bi izpostavili težav, in da ne vedo, kaj bodo naslednje leto s povečanjem stroškov energije. Moja naloga je, da gremo med ljudi, da slišimo probleme, čeprav zagotavljam, da jih dnevno spremljamo in temu primerno bo vlada sprejemala ukrepe," je zatrdil. Na ministrstvu se zavedajo, da če želijo obdržati gospodarstvi v kondiciji, kot je sedaj, da bi imelo perspektivo, in da bi zadržali čim več delovnih mest, bo morala država ukrepati s subvencijami. Spomnil je na že sprejet zakon, za v prihodnje pa se nadeja, da se bomo v Sloveniji zavedali težav in da bo pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov čim manj politikantstva. Vse v nameri, da krizo prebrodimo čim manj poškodovani. "Tu smo, da poslušamo njih, in da ne iz pisarn, ampak s terena rešujemo težave," tako Han.
Minister se je dotaknil tudi napovedi premierja Roberta Goloba o tem, da bi država prihodnje leto gospodarstvu pomagala z milijardo evrov. Zakaj takšen znesek? Han je rast energentov glede na izkušnje gospodarstvenikov in napovedi anket ponazoril s primerom, da če eno podjetje dandanes za električno energijo odšteje 200 tisoč evrov, ima za naslednje leto na mizi ponudbe za milijon in pol evrov. Zaradi razmer je po njegovih besedah Golob napovedal intervencijo v vrednosti cele milijarde, da se bo gospodarstvo najprej lahko obdržalo nad vodo, nato pa da bodo poskušali doseči, da bo ostalo tudi konkurenčno. Bo pa to težek zalogaj za slovenski proračun, je napovedal Han. Poudaril je, da imajo na ministrstvu na mesečni ravni koordinacijo z vsemi gospodarskimi, obrtnimi in trgovinskimi zbornicami in to prakso nameravajo nadaljevati. "Vse, kar bomo delali, bomo delali skupaj z gospodarstvom in tudi socialnimi partnerji. Tudi to je pomembno, da bodo sindikati in delavstvo vpeti v te ukrepe, ker če bodo zagrabili, bodo dobri za gospodarstvo in zaposlene," tako Han.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je pogovarjala s podjetji, ki so izvozno naravnana. "Sejem AGRA je vedno lepa in koristna priložnost, da slišimo realne probleme gospodarstvenikov, kmetovalcev, pridelovalcev, vinarjev. Danes smo predvsem poslušali, kaj so njihovi izzivi in kako jim mora vlada pomagati," je strnila. Meni, da jih čakajo težki izzivi za jesen, je pa sejem dobra priložnost za to, da slišijo težave in da to prenesejo v nadaljnje razprave v vladi.
