Na gradu v Negovi je do konca avgusta na ogled poletni cikel razstav v okviru Fotogradu Negova. Tokrat razstavljajo trije fotografi, Slovak Milan Veliky, Bolgar Svetlin Yosifov in Angležinja Barbara Jenkin. Minljivost trenutka, kakor je svojo razstavo naslovil Veliky, je zbirka črno-belih uličnih posnetkov ljudi. Gre za dokumente časa in prostora z močnim umetniškim pridihom, fotografije so dinamične in razigrane. Veliky ima naraven občutek za briljantno kompozicijo in »ključni trenutek«, vendar na ta trenutek ne čaka vedno pasivno, ampak ga pogosto poišče sam. Na vseh njegovih fotografijah se čuti močna naklonjenost in empatija do ljudi, ki jih fotografira. Milan Veliky je eden najpomembnejših fotografov svoje generacije. Rodil se je leta 1950 v Žilini, s fotografijo se je začel ukvarjati že v osnovni šoli. Njegovo delo se usmerja na ulično/»life« fotografijo, fotografsko grafiko, stilizirano in abstraktno fotografijo, urbano pokrajino in pokrajino na splošno. »Rad opazujem življenje na ulicah, ki nenehno prinaša nove situacije, ki se nikoli več ne bodo ponovile. To je minljiv trenutek, nepovratna zgodba, ki jo skušam ujeti in s fotoaparatom 'zamrzniti'. V trenutku, ko pritisnem na sprožilec, postane posnetek 'večen', vsaj zame oziroma za gledalce,« je ob razstavi zapisal avtor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Ljudje doline Omo
Impresivna je tudi razstava Svetlina Yosifova, na kateri prikazuje podobe pripadnikov različnih plemen, ki živijo v dolini Omo. Yosifov je Etiopijo prvič obiskal leta 2018, s svojim prvim albumom Ethiopian tribes expedition pa je doživel velik uspeh, zato se je naslednje leto vrnil in tri tedne bival med plemeni Surma, Mursi, Caro, Dassanech, Nyangatom in Hamar. Med bivanjem je poleg ljudi spoznal tudi njihovo tradicijo, ki jo ohranjajo skozi obrede. Nekateri so za naše pojmovanje precej kruti, npr. obrezovanje spodnjih ustnic in ušes, odstranjevanje prednjih zob, da jim lahko vstavijo krožnike kot simbol časti, obrezovanje fantov in deklet, skarifikacija deklet kot del lepotičenja … »Kljub težkemu življenju v tej težko dostopni dolini so ljudje gostoljubni in nasmejani ter pripravljeni na sodelovanje in taki bodo tudi za vedno ostali ohranjeni na mojih fotografijah,« je o izkušnji zapisal avtor. Yosifov se je rodil leta 1970 v Burgasu in sebe opredeljuje kot popotno-dokumentarno-umetniškega fotografa. Motive najde na potovanjih, predvsem pa ga zanimajo ljudje kot akterji in nosilci simbolov in pozabljenih tradicij v najbolj oddaljenih in prvinskih krajih Afrike, Azije in Amerike.
Živali fotografira v studiu
Portrete živali razstavlja upokojena srednješolska profesorica religije in sociologije Barbara Jenkin, rojena leta 1948. S fotografijo se je začela ukvarjati v zgodnji mladosti, resneje pa, ko se je upokojila. Sprva je fotografirala krajino in arhitekturo, kasneje še akt, portrete, abstraktno in kreativno fotografijo, pristop do fotografiranja živali pa je bil sprva malo svojski, saj jih je fotografirala v studiu, danes pa se odpravi za njimi tudi v naravo. Pri njenih fotografijah živali forma sledi vsebini, pogosto jo celo preglasi. Svoje »modele« žabe, miši, ptice, kače, dvoživke … fotografira v studiu s postavljeno sceno, kontrolirano svetlobo in domišljeno postavitvijo. Za ta namen se je tudi posebej izobraževala in v tem pogledu se njen pristop ne razlikuje dosti od fotografiranja ljudi.
