Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru in tamkajšnji Slovenski kulturni in informacijski center praznujeta 25 let delovanja, jubilej so proslavili s sprejemom in slovesnostjo, na kateri sta zbrane predstavnike šolstva, lokalnih skupnosti, kulturnega in cerkvenega življenja, gospodarstvenikov in medijev z obeh strani meje med drugim nagovorili predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (ZSM) Andrea Kovacs in generalna konzulka v Monoštru Dubravka Šekoranja, slavnostni govornik pa je bil državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan.
Slovenski kulturni in informacijski center v Monoštru sta novembra 1998 odprla častna pokrovitelja, takratna predsednika Madžarske in Slovenije. Dom še danes opravlja izredno pomembno vlogo, saj zagotavlja sedež za različne narodnostne organizacije, istočasno zagotavlja lokacijo za izvedbo različnih prireditev. "Oba predsednika sta pred hišo posadila lipo, prav z namenom, da nas to drevo vselej spominja na naše korenine, tudi ko zapihajo nevarni vetrovi. Naša skupna naloga je, da najdemo rešitve za vse izzive, seveda pa se je tu potrebno zahvaliti tako Sloveniji kot Madžarski za vso podporo in pomoč," je povedala Kovacseva. Dodala je, da sta razvojni program slovenskega Porabja in program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem zagotovila, da se Porabje razvija tudi na gospodarskem področju. "Ravno ta program je prispeval k temu, da smo lahko obnovili ta naš dom - iz madžarskega programa smo zasteklili teraso in modernizirali kuhinjo, s slovenskega programa pa v celoti izvedli energetsko sanacijo doma," je še povedala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Tudi osnovno poslanstvo generalnega konzulata je že od začetka njegovega delovanja skrb za slovensko skupnost v Porabju. V petindvajsetih letih se je zvrstilo šest generalnih konzulov oziroma konzulk, Dubravka Šekoranja je sedma. "Vsi so po svojih najboljših močeh prispevali k uresničevanju tega poslanstva," je povedala Šekoranjeva. Ob tem je naštela še nekaj najpomembnejših dosežkov, pri katerih je sodeloval tudi generalni konzulat. V tem obdobju je bil ustanovljen slovenski dom, narodnostnim medijem časopisu Porabje in televizijski oddaji Slovenski utrinki se je pridružil narodnosti radio Monošter. Slovenska narodna skupnost je dobila zagovornico v madžarskem parlamentu, krovni organizaciji Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava pa ves čas zgledno sodelujeta, saj ju povezuje jasna skupna vizija. "Vsako leto se redno sestaja mešana madžarsko-slovenska manjšinska komisija in pregleduje uresničevanje zavez skladno s sporazumom, ki je bil sprejet leta 1992. Slovenščina je v Porabju prisotna od vrtca do srednje šole, tu delujeta tudi dve dvojezični osnovni šoli in trije dvojezični vrtci, na univerzitetnem centru v Sombotelu je katedra za slovenski jezik, vidna dvojezičnost se krepi tudi drugod, saj se pospešeno postavljajo dvojezične table in smerokazi v porabskih naseljih in ob porabskih cestah," je še naštevala generalna konzulka.
Pomembni dosežki so bili storjeni tudi na gospodarskem področju razvoja Porabja, k temu prispeva že omenjeni slovenski vladni program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodnosti na Madžarskem kot tudi madžarski razvojni program za Porabje. Pomembno vlogo ima tudi Razvojna agencija Slovenska krajina (RASK), ki upravlja s slovensko vzorčno kmetijo in hišo jabolk, prav tako je tudi članica slovenske zamejske koordinacije. "Posebej bi želela izpostaviti rezultate popisa prebivalstva na Madžarskem, ki je potekal jeseni 2022. Takrat se je za Slovence opredelilo 3965 posameznikov, kar je za tretjino več, kot pri popisu leta 2011, k temu spodbudnemu rezultatu pa je prispevala zlasti kampanja Slovenec sem, ki sta jo zadružno izvedli manjšinski organizaciji pod vodstvom Državne slovenske samouprave v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in zagovornico slovenske narodnosti v madžarskem parlamentu. Pred nami je še veliko prostora za napredek, generalni konzulat pa bo še naprej podpiral vsa prizadevanja slovenske narodnosti na področju jezika, kulture, narodnostne identitete, gospodarskega razvoja in čezmejnega sodelovanja, spodbujal bo tudi mlade, da nadaljujejo poslanstvo v korist gospodarske skupnosti, namenil bo pozornost krepitvi dialoga in dobrega medsosedskega sodelovanja med slovenskimi in madžarskimi sogovorniki na območju zalske in železne županije," je še povedala Šekoranjeva.
Tudi Židan se je v nagovoru dotaknil lanskega popisa prebivalstva in povedal, da v tej številki vidi veliko zmago Slovenk in Slovencev, živečih v Porabju, saj ljubijo svoj jezik, kulturo in korenine, vidi pa tudi madžarsko državo in načrtno pomoč slovenske države, ki tokrat ni več samo na področju jezika, kulture, medijev, ampak prvič v zgodovini tudi na področju gospodarskih temeljev. "Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sta dala obljubo, da na podlagi dobre realizacije sedanjega programa v letu 2024 skupaj z vsemi vami pripravimo še boljši program za naslednje štiriletno obdobje, ki pa bo tokrat zajemal vse štiri države," je še sklenil Židan.
Slovesnost so z nastopom popestrili člani prekmurske skupine Marko banda.
