Tito je na Javerškovi domačiji preživljal otroška leta pri svojem dedu Martinu. Veliko zgodb in spominov je ostalo, ki jih Titovi sorodniki danes radi povedo. O njegovi otroški navihanosti pa o božičnih darilih, ki jim jih je pošiljal vse do smrti. Poleg čestitke je vselej poslal košaro mandarin, se z nasmehom spominja Titova sorodnica in doda, da je bilo darilo nepredstavljive vrednosti.
Titova navezanost na mater je bila izjemna
Posebno vrednost v domačiji imata risbi, ki ju je narisal Božidar Jakac. Ta je leta 1944 narisal Tita, leta 1977 pa si je Tito zaželel, da nariše še njegovo mater. "Tito je bil izredno navezan nanjo. Po svojem spominu nanjo je Jakcu opisoval njene poteze, ta pa jo je korak za korakom risal, vse dokler ni Tito dejal: 'Da, to je moja mati'," pripoveduje gospa z Javerškove domačije.Tudi sicer je domačija lepo ohranjena, nekaj kosov pohištva je ostalo še iz časov Titove matere. Leta 1979 se je Javerškova domačija spremenila v muzej in odprl ga ni nihče drug kot Tito. "Nekoč je bil muzej izjemno dobro obiskan, ljudje so romali k nam, šolarji so imeli ekskurzije," se smeje Titova sorodnica.
Javerškova domačija daje občutek, da se je čas nekoliko ustavil, pogled izpred hiše je veličasten. In prav takšen je tudi grad Podsreda, ki je od Javerškove domačije oddaljen dobrih 15 minut vožnje. Če se boste do gradu, ki sodi med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na Slovenskem, odpravili z avtomobilom, vas do tja vodi asfaltirana cesta. Za tiste, ki bi radi izlet izkoristili tudi za nekaj hoje, je urejena gozdna pot. V 45 minutah obiskovalci spoznavajo bogato gozdno favno in floro, od jelenovega jezika do širokolistne lobodike.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/-InkNKIfIyk##
Veličasten grad Podsreda privablja tudi Avstralce
Grad sega v 12. stoletje in s svojo mogočno podobo navdušuje številne turiste. Letos tja, po besedah Nine Jurak, najpogosteje zaidejo Belgijci, prihajajo tudi Francozi, Avstralci, Nemci. Z grajskega dvorišča se ponuja pogled proti Hrvaškemu Zagorju in po kozjanski pokrajini proti Pohorju. Skriti hodniki in stopnišča, črna kuhinja, stalne razstave so le nekateri izmed elementov, ki gradu Podsreda dajejo čarobnost.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tatovi na Goričkem ukradli žgano pijačo
V preteklem dnevu so pomurski policisti obravnavali štiri kazniva dejanja, tri kršitve javnega reda in miru ter pet povoženj divjadi.
In če želite tokrat nadaljevati s še nekaj čarobnosti, se z avtomobilom odpeljite do Podčetrtka, do koder je dobrih 25 minut vožnje. Pri samostanu Olimje stoji lesena tabla z napisom Koča pri čarovnici. Ne ustrašite se in zavijte tja. Prišli boste na enega najbolj edinstvenih krajev, kar ste jih kdaj videli. Globoko v gozdu vas mimo Guzejeve soteske pot pripelje do dežele pravljic in domišljije.
Avto lahko pustite na urejenem parkirišču in le še čakate, da se spustite v svet pravljic. Kako je nastala najbolj pravljična dežela? "Moj dedek Jože Brilej je leta 1955 iz Radeč, kjer je bil ravnatelj vzgojno-poboljševalnega doma, prišel v Podčetrtek. Tu je nadaljeval delo kot ravnatelj osnovne šole, učitelj fizike in tehničnega pouka," o svojem dedku pripoveduje Goran Kneževič, ki danes vodi deželo pravljic in Kočo pri čarovnici.
Edinstvena pravljična dežela sredi gozda
"Leta 1967 je postavil v gozdu pod Olimsko goro ob studenčku Mrlzeku brunarico, kamor je zahajal v prostem času. V tem gozdu je sproščal svojo domišljijo, si polnil baterije in ustvarjal. Starejši vaščani so pravili, da naj bi k studencu že od nekdaj zahajale tudi čarovnice. Z razvojem turizma je bilo v Podčetrtku čedalje več turistov, ki so slišali tudi za Brilejevo kočo v gozdu, kjer naj bi se zbirale čarovnice. Radovedneži so začeli prihajati in tako se je vse začelo okoli 1984. leta, ko je dedek postavil prvo lutko čarovnice, ki jo je poganjalo vodno kolo. Svoj vikend je počasi spremenil v Kočo pri čarovnici, gozd okoli koče pa v Deželo pravljic in domišljije."
Sprehod po deželi pravljic in domišljije je, kakopak, pravljičen. Šumenje potočka, med drevesi pa lesene hiške, pravljična glasba in drobne luči, ki nas opominjajo, da smo zares vstopili v svet pravljic. Med sprehodom po gozdni poti si lesene hiše sledijo ena za drugo, v vsaki prebiva pravljični junak. Po dobri uri hoje se gozdna pot zaključi v muzeju, ki ga je Jože Brilej skupaj z družino izdelal iz predmetov, ki jih je zbiral in jih kot darove prejemal od sovaščanov. Iz vseh zbranih predmetov so postavili muzej, ki prikazuje življenje kmečke družine v Podčetrtku okoli leta 1906.
Hranjenje jelenov in muflonov
In če po obisku dežele pravljic in domišljije čarobnosti še vedno nimate dovolj, naj vas pot vodi do dobrih sedem minut oddaljenega Jelenovega grebena. Morda boste tja prispeli ob času, ko gospodar Borut Ježovnik s koruzo nahrani jelene in muflone, pri tem pa mu pomagajo vsi obiskovalci. Sedaj že vedo, kako jih je treba poklicati. "Pikaaaa," se razležejo klici. Več kot dvesto jih prebiva tam, pove Ježovnik, ki za posestvo skrbi skupaj z družino in ob pomoči delavcev.Gostinstvo in turizem se na Jelenovem grebenu razvijata že več desetletij. Ko so pripeljali 75 jelenov damjakov z Brionov, se je zanimanje obiskovalcev močno povečalo. Danes se ponašajo z odlično kuhinjo, ki vsebuje tudi divjačinske in gobove specialitete, na voljo pa imajo tudi prenočišča in s tem priložnost, da celodnevni izlet zaključite v čudovitem in spokojnem okolju.
