Ribnica na Pohorju, kjer se pozimi ponašajo z dobro obiskanim smučarskim središčem, je posebej zanimiva tudi v poletnem času, ko jo obiščejo številni turisti. Poleti Pohorje raziskuje največ Poljakov, Čehov, Madžarov, Ukrajincev pa tudi Dancev in Fincev, v Ribnico pa se vračajo tudi gostje iz Savdske Arabije in Izraela, ki jih primamlja pristno lokalno okolje in številne znamenitosti. Čeprav v Ribnici opaziš kar nekaj avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami, sploh v bližini večjega apartmajskega naselja, v kraju vladata mir in spokoj.
Kažipot do cilja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Če krenete iz smeri Maribora, vas bo pot popeljala po Dravski dolini proti Dravogradu. Peljali se boste mimo Selnice ob Dravi in Ožbalta, kjer morate po približno petih kilometrih zaviti levo čez most, prečkati središče Podvelke in tam zaviti desno. Pot, označena s smerokazi, se nadaljuje po vijugasti cesti, ki se do centra Ribnice postopoma vzpenja. Iz Maribora se boste vozili slabo uro (pribl. 55 kilometrov), iz Celja uro in pol (pribl. 80 kilometrov) ter iz Ljubljane dve uri (pribl. 110 kilometrov).
V središču vasi stoji župnijska cerkev, od katere vodi križev pot s 14 postajami oziroma baročnimi kapelicami, povezana z drugo cerkvijo - svetega Lenarta. V bližini, le streljaj od vasi, stoji prav posebna kmetija, na kateri goste po predhodni najavi, ponavadi v popoldanskem času, pričaka pohorska teta Pehta, tu imenovana s pravim pohorskim imenom - Lena.
Ne gre za izmišljotino, na kmetiji, ki je bila nekoč del Kebrovega grunta, so resnično živele gospe imenovane Lena, Zofa in Farona. Vse tri so bile samske in brez otrok, delovne, skromne in pobožne. Lena je posebna tudi zato, ker je dočakala skoraj 101. leto. Bile so sposobne ženske, delo na kmetiji slabih 700 metrov nad morjem so si razdelile in gospodarile na način, ki je spoštoval in cenil naravo. Kmetija je bila povsem samopreskrbna, gojile so žito, krompir in koruzo, po njivah pa je rasel celo lan. V skladu z naravo na kmetiji živijo še danes, znanja in nasvete, ki so jih prenašali iz roda v rod, pa prenašajo tudi svojim obiskovalcem. Na približno devet hektarjev veliki kmetiji, kjer so še nedavno živele kar štiri generacije, kažejo, da v tamkajšnjih hribih družina še vedno predstavlja vrednoto, ki največ šteje. To, da dobro sodelujejo, opazijo tudi gostje, ki se jim individualno posvečajo, nam je povedala Urška Šantl Urh, sodobna teta Lena.
Čez travnik do "mloke"
Da so pričakovali bolj staro teto in ne takšno mladenko, obiskovalci večkrat rečejo Šantl Urhovi, ki se je iz doline na kmetijo, kjer so jo sprejeli odprtih rok, priženila kot dvajsetletno dekle. V tem času je nabrala veliko izkušenj z delom na kmetiji, na vrtu, peki in izdelavi najrazličnejših domačih izdelkov. S širokim slamnikom na glavi, v krilu in predpasniku, ki ju je zašila sama, pa svoj čas, po službi, kot teta Lena nameni gostom, ki prihajajo. Najprej jim pojasni zgodbo tete Lene, nato pa jih odpelje na ogled po kmetiji. Pot vodi čez travnik, kjer z otroki nabira zelišča, z odraslimi pa se pogovori, kako in za kaj jih uporabljati. Sprehodijo se še do ribnika oziroma do "mloke", kot bi mlako poimenovali na Pohorju. "Naredili smo jo sami, da naravi ne bi samo jemali, ampak ji nekaj tudi vrnili, na tak način ohranjamo ekosistem, pustimo, da se v njej redijo in živijo žabe, žužki in vodni drsalci," je povedala Šantl Urhova.
Ob ribniku ponujajo še najem robinzonskega piknik prostora, kot so ga poimenovali, kjer lahko obiskovalci preživijo dan v naravi, brez elektrike, pijačo pa si hladijo le s tekočo vodo. Tam stoji še tipična pohorska lesena peč, ki je značilna za ta del Pohorja. Tak način kurišča so si postavljali pohorski gozdarji in kamnoseki, ki so dalj časa delali na enem območju, uporabljali pa so ga zgolj za preprosto kurišče. Sestavljeno je iz kamna in lesenih okroglic, nabranih v gozdu. Sledi še sprehod čez gozd, kjer lahko obiskovalci naberejo tudi kakšno gobo, kot zadnje pa gredo še na ovčji travnik, kjer ovce nahranijo s kruhom in se z njimi fotografirajo. Vse "postaje" kmetije so dosegljive tudi z električnim avtomobilom - Leninim twizyjem, ki ga po želji ponudijo v uporabo tudi po bližnji okolici. Pohorje želimo ohraniti čisto, je povedala Šantl Urhova. Po končanem ogledu ponudijo še kakšen prigrizek, ki je že vštet v ceno. Teta Lena namreč peče pet sort domačega kruha, na katerem ponudi še domač skutni namaz in marmelade, ki jih poleg mil, balzamov za ustnice in drugih izdelkov tudi prodaja. Ogled kmetije traja dve do tri ure.
Skrb za domače živali
Tisti, ki želijo resnično začutiti umirjen vaški kmečki utrip, se preizkusiti v kmečkih opravilih in skrbeti za domače živali, na kmetiji, kjer bodo za goste spet na voljo po tretjem avgustu, ostanejo dalj časa. Na ribniški kmetiji lahko namreč prenočijo na čisto pravem seniku, pod katerim je hlev. Na starem seniku so uredili apartma z desetimi posteljami, prostor s 25 sedišči pa oddajajo tudi za slavja, kamor lahko naročijo tudi hrano, zraven pa ponudijo domač štrudelj ali torto. Gostje apartmaja si lahko v času bivanja postrežejo z vsemi sezonskimi pridelki z domačega vrta. Na kmetiji radi priporočijo še kakšno drugo okoliško znamenitost, glede na čas, ki ga obiskovalec preživi na tem delu Pohorja. V neposredni bližini kmetije je zbirka starin in orodja oziroma pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmečkih opravilih, v gospodinjstvu ter pri drugih dejavnostih, ki jih je v muzeju starin Grubelnik zbral domačin Alojz Grubelnik.
Posebej priljubljena je tudi veličastna Sgermova smreka, visoka 61,8 metra in tako najvišje drevo v Sloveniji in celotni srednji Evropi. Premer v prsni višini drevesa je 113 centimetrov, starost pa je ocenjena na tristo let. Ogled je mogoč na kmetiji Sgerm v spremstvu lastnika. Nad Ribnico se nahaja tudi najvišje ležeča planinska postojanka na Pohorju - Ribniška koča, ki leži na mali planoti pod Črnim vrhom v glavnem pohorskem grebenu na nadmorski višini 1505 metrov.
O poletni pobudi
Pri Večeru in Vestniku vam to poletje ob petkih ponujamo pobude za zanimive enodnevne poletne družinske izlete. Podajali se bomo na popotovanja predvsem po severovzhodu Slovenije, v okolici Maribora in po regijah, ki jih imamo redno pod drobnogledom, pa tudi v bližino Ljubljane. Skušali smo izbrati nekoliko drugačne, vsaj v kaki dimenziji neobičajne poti, odkriti kakšno posebnost, drugačnost in vas pritegniti k spoznavanju lepih koncev Slovenije.
