Že od zgodnjega popoldneva je bilo v centru kraja pestro, predstavile so se namreč krajevne skupnosti, nastopili pa so tudi Mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci, Kulturno društvo Marko, Julie & Urh, Folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva (KUD) Beltinci, njihova tamburaška skupina, folklorna skupina Veseli Marki Osnovne šole Beltinci in Plej banda Böltinci.Pred občinsko zgradbo je bila zvečer prireditev ob 23. občinskem prazniku Občine Beltinci.Slovesnost se je pričela s prihodom visokih gostov, med drugim so bili med povabljenimi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, kardinal Franc Rode, murskosoboški škof Peter Štumpf ter ostali predstavniki cerkva in pomurskih občin. Marko Virag, župan občine Beltinci, je v pozdravnem nagovoru dejal, da se je v Beltincih pred sto leti rodilo Prekmurje kot del Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Že 17. prvomajski pohod v Adrijancih: tudi letos postavljanje mlaja in mlečne kumare
Za 1. maj se je v Adrijancih odvil že 17. pohod. Tudi tokrat je pot vodila po obronkih goričke vasice. Pohodniki so lahko uživali v pogledih na gručasto pokrajino z zelenim pridihom. Seveda ni manjkalo domačih dobrot, ki so jih pripravili člani in članice, organizatorji pohoda, ŠKTD Adrijanci. Na približno desetkilometrsko pot po gozdnih poteh z vmesnimi postanki se je odpravilo 180 pohodnikov, pot je zavila tudi na Štokovo domačijo, kjer je potekalo tradicionalno postavljanje mlaja. Medtem so se lahko pohodniki okrepčali, manjkale niso mlečne kumare s krompirjem in obloženi kruhki z domačo šunko ter s takšnimi in drugačnimi namazi. Bili so skutni z bučnim oljem in drugimi zelišči, pa namazi iz sladkega krompirja in suhih paradižnikov, graha s česnom ter iz čičerike s papriko. Nato je pot vodila še do stare šole v Adrijancih, kjer se je pohod zaključil z obrokom na žlico: pohodniki so lahko izbrali med pasuljem in ajdovo prežganko z jurčki. Tisti, ki so želeli, pa so lahko poskusili tudi 'žujco'. Foto: Mateja Lepoša
"Ob zlati obletnici je najmanj sto razlogov, da celotni Sloveniji in tudi širše jasno in odločno sporočimo, da smo tukaj doma pošteni, delavni, prijazni, gostoljubni in ambiciozni ljudje. Tudi mi si prav tako kot vsi ostali Slovenci zaslužimo podpore in priložnosti, da s svojim delom in znanjem zagotovimo večjo blaginjo Prekmurju in celotni Sloveniji. Danes moramo pogumno stopati po poti povezovanja in z znanjem ter razvojno vizijo povezovati potenciale Prekmurja, Slovenije in Evrope. Le tako bomo vsem, ki so za svojo domovino s ponosom izbrali Prekmurje in s tem torej Slovenijo, omogočili družbeni napredek in blaginjo, ki si jo s svojim delom in vrednotami zaslužijo," je sporočil Virag.
Kdo so prejemniki občinskih priznanj?
Beltinski župan je ob občinskem prazniku tudi podelil občinska priznanja in sprejel zlate maturantke iz občine. To so Pia Hanc in Nina Perdigal, obe iz Dokležovja, ter Laura Tratnjek iz Lipovec. Županovo priznanje je prejela Krajevna skupnost Gančani za ohranjanje stoletne tradicije postavljanja majoša ter spoštovanje skupne zgodovine. Priznanje Občine Beltinci sta prejeli Ana Marija Vučko in Hedvika Križanič, plaketo pa Milan Zrinski. Vučkova prihaja iz Lipovec in dolga leta deluje na humanitarnem, socialnem in zdravstvenem področju v občini. Križaničeva iz Gančan je priznanje prejela zaradi ohranjanje edinstvene in dolge tradicije izdelovanja izdelkov iz kreppapirja za majoš in pozvačina na folklornem festivalu ter izdelovanje izdelkov iz slame. Milan Zrinski pa je Beltinčan, ki strokovno in družabno deluje na področju folklore in skrbi za ohranjanje ljudskega izročila, med drugim pa je tudi avtor tematskih radijskih oddaj.
V programu so nastopile združene folklorne skupine, priložnostni orkester Glasbene šole Beltinci, Moški pevski zbor Lipovci, tamburaška skupina KUD Beltinci ter folklorna skupina Veseli Marki OŠ Beltinci.
Proslavljanje ni uperjeno proti Madžarom
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Borut Pahor, ki je izpostavil, da obeležje, ki stoji med cerkvijo, gradom in občino spominja na dogodke po prvi svetovni vojni: "Po tistihburnih časih je intelektualno, politično, duhovno, tudi duhovniško jedro takratnih prekmurskih Slovencev dobro razumelo zgodovinski kontekst časa in na vse te načine utemeljilo zgodovinsko istovetnost Slovencev in si želelo in prizadevalo, da bi na obeh straneh Mure živeli Slovenci skupaj."
Ob tej priložnosti je tudi poudaril, da to ni proslavljanje, ki je uperjeno proti kakšnemu drugemu narodu ali narodni skupnosti, ki živi z nami, še najmanj proti Madžarom. "To je slovesnost, ki se s ponosom spominja zelo pomembne odločitve, da smo Slovenci takrat pokazali naklonjenost ideji zedinjene Slovenije," tako Pahor, ki je še dodal, da v Ljutomeru in v Ormožu v ideji o zedinjeni Sloveniji 50 let pred temi dogodki niso omenjali Prekmurja. "Vendar pa so tukaj ljudje iz panonskega sveta, onkraj Mure, s svojim jezikom in kulturo čutili to slovenskost. To se mi zdi izjemno pomembno vedeti in ohranjati za bodoče rodove," je zaključil.
Po končani slovesnosti se je dogajanje preselilo pred cerkev svetega Ladislava, kjer sta župan Virag in predsednik Pahor prerezala trak in namenu predala spomenik, postavljen ob stoti obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini. Tega je blagoslovil njegova eminenca kardinal Franc Rode. Dogajanje si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Po uradnem delu sledi še druženje, na katerem goste zabavata zasedbi Veški dečki in Prašnati.
Več fotografij si lahko ogledate TUKAJ
