Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota je v sodelovanju z Biotehniško šolo Rakičan (BŠR), Kmetijskim inštitutom Slovenije in Skupino Panvita pripravil tradicionalni, že 46. dan pšenice. Ta je bil razdeljen na dva dela: v prvem, strokovnem delu, so bili predstavljeni rastni pogoji v pridelovalni sezoni 2023/2024, ekonomski kazalniki pridelave ozimne žite, nano strukturirana dušikova gnojila in njihov potencial v splošni kmetijski praksi ter precizno kmetijstvo pri pridelavi žit, v drugem delu pa so potekali vodeni ogledi na njivi pri BŠR in na njivi Skupine Panvita.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Povišane ravni delcev PM10 med kurilno sezono
Z začetkom kurilne sezone se v Sloveniji pogosto povečuje onesnaženost zraka.
Kot je povedal Branko Virag, član uprave, vodja kmetijstva in direktor hčerinske družbe Skupina Panvita, je bila jesenska setev žit ugodna, tudi koruza, ki je najpogostejši predposevek ozimnim žitom, je bila požeta pravočasno. Tudi vznik ozimnih žit je bil zaradi pravilne predsetvene obdelave tal dober, oktobra so bili nato še idealni pogoji za tretiranje žit pred plevelom. "Pridelovalci, ki so pravočasno izvedli vse agrotehnične ukrepe, si lahko obetajo količinsko dobro letino. Tudi pričakovane odkupne cene na borzi so ob zadnjem predlogu malce boljše, kot so bile nazadnje predstavljene. Pričakovane so nekoliko višje odkupne cene kot lanskoletne, upamo, da bo tak trend ostal," je še povedal. Prve žetve ječmena se bodo ob ugodnem vremenu začele predvidoma čez 10 do 14 dni.
Kot je ob posvetu poudaril Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota, na pridelavo pšenice ne moremo gledati z melanholijo. Država bi morala po njegovem mnenju imeti strategijo o lastni oskrbi z žiti. "To je dobrina, ki jo vsak prebivalec uživa vsak dan, zato se državi, ki nima svoje lastne bilance urejene z najpomembnejšo poljščino, ne piše dobro."
V letošnjem letu tudi pridelovalcem ozimnih žit sicer preglavice povzročajo prevelike količine padavin, ki so neenakomerno porazdeljene. "Če se te v kratkem ne bodo ustavile, bodo vplivale na količino pridelka, še bolj pa na kakovost in od kakovosti je zopet odvisna cena," je dodal Kapun.
Kakšna bo ta, je še preuranjeno napovedovati, so pa borzne cene le nekoliko boljše, kot so bile denimo aprila, ko se je nakazovalo, da bodo letošnje odkupne cene pšenice celo nižje od lanske, ki je bila v povprečju okrog 200 evrov za tono. "Že lani so kmetje pridelovali pšenico s krepko izgubo, predvidevamo pa, da tudi letošnje cene najverjetneje ne bodo pokrile proizvodnih stroškov pridelave," tako Kapun.
Govor je bil tudi o preciznem kmetijstvu. Kot je pojasnil Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, se precizno kmetovanje pri pridelavi pšenice v Pomurju že uporablja, sčasoma bo še naraščalo. "V prvi meri je za takšno kmetovanje nujna oprema, ki ni poceni, ni pa to dovolj. Potrebno je imeti znanje, da lahko pride do največjih učinkov preciznega gnojenja in škropljenja," je poudaril.
Več o letošnji pridelavi pšenice pa v prihodnji številki Vestnika.
