Nagrado MOMS za življenjsko delo je prejel Franci Just, eden najvidnejših raziskovalcev književnosti slovenskega panonskega prostora, organizator in tvorec nekaterih najpomembnejših festivalov, prireditev in drugih dejavnosti na področju kulture v Murski Soboti v zadnjih nekaj desetletjih. Po končani gimnaziji je študiral slovenski jezik in književnost ter primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti Ljubljana.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Na slavistiki je diplomiral s temo Pomurski pesniki 1920-1940, na komparativistiki s temo Vpliv Lessingove dramatike na Linharta. Diploma na slavistiki je tako že nakazovala njegovo glavno področje znanstvenega raziskovanja. Zaposlen je kot profesor slovenščine na Srednji poklicni in tehniški šoli, a profesorski poklic je le del njegovega delovanja. Ves čas je tudi član Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, več mandatov je bil predsednik društva. Leta 1991, ob 100. obletnici smrti primerjalnega slovanskega jezikoslovca Franca Miklošiča, je v sodelovanju z Martino Orožen, Cilko Jakelj in Matijem Žižkom izdal Miklošičevo zlaganko in Miklošičevo mapo – pomožno učno gradivo za slovenski jezik v osnovnih in srednjih šolah. Je tudi sedanji predsednik Slavističnega društva Pomurja, Prlekije in Porabja, pod njegovim vodstvom je društvo v zadnjih nekaj letih pripravilo več knjig, katerih avtor in urednik je prav on. To so zbirka do tedaj še neobjavljenih pesmi Milana Vincetiča Postile in dve knjigi iz zbirke So z nami, smo z njimi o življenju in delu Števana Küzmiča, Janoša Kardoša, Franka Bükviča in Petra Danjka. V filmu Jaz sem mravljišče drobnih smrti, ki je posvečen Milanu Vincetiču, je odigral vlogo glavnega pripovedovalca o življenju in delu pesnika. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev literarnega natečaja Porabske litere, namenjenega vzgoji bodočih porabskih piscev. Slavistično društvo Slovenije mu je za dosežke v literarnozgodovinskem raziskovanju in publicistiki že leta 2005 podelilo nagrado.
V časopisih in revijah Delo, Dialogi, Mentor, Večer in Vestnik je v 80. in 90. letih predstavljal in razčlenjeval aktualno pomursko literarno sceno. V rubriki Za zeleni jezik tednika Vestnik se je v letih 1992-1996 s 100 zapisi posvetil tudi vprašanjem jezikovne kulture in javne rabe slovenščine.
Pri Zvezi kulturnih organizacij Murska Sobota je uredil več monografskih in periodičnih publikacij ter bil urednik kulturološke revije Separatio. Je soustanovitelj založbe Franc-Franc, ki sta jo vzpostavila s pisateljem Ferijem Lainščkom. V obdobju od 1992 do 2016 je uredil na desetine knjig, napisal mnoge spremne besede, ob tem pa te knjige predstavljal na literarnih večerih in drugih dogodkih. Z založbo je bil tudi pobudnik in organizator enega najpomembnejših slovenskih literarnih festivalov Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, v okviru katerega se v sodelovanju z Večerom podeljuje tudi nagrada Večernica, in festivala narečne književnosti Dialekta. V okviru založbe Franc-Franc in kasneje društva Argo, je pod njegovim uredništvom med drugim izšlo že 25 literarnih del v zbirki Med Rabo in Muro. Ta dvojezična literarna zbirka, ki izide vsako leto decembra kot knjižni dar za bralce časopisa Porabje, je ključno prispevala ne le k razvoju slovenskega bralca v Porabju, ampak tudi k razvoju porabske književnosti. Kot urednik in avtor sodeluje tudi z drugimi ustanovami.
Bibliografija Francija Justa obsega čez 230 enot, če vtipkamo njegovo ime v COBISS, dobimo okrog 670 zadetkov. Njegovo glavno področje dela na znanstvenoraziskovalnem področju je literarna zgodovina. Vendar pa piše tudi o drugih tematikah.
Ob 250. obletnici izida Küzmičevega Nouvega zákona in ob 300. obletnici Küzmičevega rojstva je Just posebno pozornost namenil evangeličanskim tvorcem prekmurskega knjižnega jezika. Rezultat njegovih raziskovalnih naporov je med drugim tudi odkritje najstarejšega zapisa o Küzmičevi prekmurski bibliji v enem od nemških arhivov in odkritje do sedaj neznane izdaje Sijartove knjižice Molitvi iz leta 1841.
Slavnostni govornik je bil univerzitetni profesor in redni član SAZU Marko Jesenšek, v kulturnem programu so nastopili trio Šansonet in balerina Lara Flegar.
