Pred tridesetimi leti, natančneje 21. avgusta 1992, je bil za porabske Slovence zgodovinski dan, uresničila se jim je namreč dolgoletna želja, saj so končno dobili neposredno povezavo z matičnim narodom. Še pred tem je bil "pogled pregrešen, misel kazniva, kaj šele, da bi si upal kdo sprehoditi do mejne črte ali čez njo," je na prireditvi uvodoma povedal Srečko Kalamar, domačin, ki si je, tako kot mnogi, prizadeval, da bi se meja med obema državama po več kot štirih desetletjih spet odprla.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Na prireditvi, ki so jo z nastopi popestrili učenci porabskih obmejnih šol in člani mešanega pevskega zbora Avgust Pavel z Gornjega Senika, sta bila slavnostna govornika Erika Köleš Kiss, zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu, in Damijan Zrim, poslanec državnega zbora.
Kot je izpostavila Erika Köleš Kiss, so se z dogodkom spomnili na pred tridesetimi leti pridobljeno svobodo, in sicer na lokaciji, kateri takrat tako Goričanci kot Porabci niso smeli niti blizu, saj je bila stroga straža na obeh straneh. "Zaprti smo bili zaradi političnih odločitev in ukrepov. Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je močno vidno, kakšen neizbrisen pečat lahko pusti državna meja na ljudeh, še posebej, če loči ljudi od sorodnikov in prijateljev ter jih na ta način pusti v izolaciji. Porabski Slovenci smo bili desetletja ločeni od matične domovine, madžarska varnostna politika je z vzpostavitvijo sistema obmejnega pasu postavila Slovence v Porabju v najbolj neugoden položaj," je še nadaljevala.
Kot je še poudarila govornica, je državna meja pustila ogromne psihično mejo v glavah ljudi, predvsem pri starejših, ki so doživljali grenko usodo zaprtosti. "Počastimo torej ta zgodovinski dan s spominjanjem in se radujmo, da lahko danes stopi sosed k sosedu brez težave. Verujmo, da tega nikdar več nobene spremembe ne bodo odrezale," je še sklenila.
O tem, kako moramo ceniti svobodo, ki jo imamo, je spregovoril tudi poslanec Damijan Zrim. Izpostavil je, da prejšnje generacije to svobodo še bolj cenijo, na mlajši generaciji pa je, da pustijo meje odprte in da narodom širom Evrope, torej tudi na tem koščku med Goričkim in Porabjem, omogočajo, da živijo v sožitju še naprej.
V sklepnem delu prireditve so se dogodkov izpred tridesetih let spomnili še Andrej Gerenčer, takratni župan murskosoboške občine, ki je tudi financirala gradnjo mejnega prehoda, Martin Ropoš, takratni župan občine Gornji Senik, ter Andreja Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
