Trideseto obletnico delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem je slovenski predsednik Borut Pahor v svojem nagovoru označil kot praznik celotne slovenske skupnosti, za praznik Porabja in skupne čezmejne regije, ki jo bogatijo narodne manjšine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
To je srečnež, ki prejme vstopnici za Murino nouč
Na našem facebook in instagramu profilu smo pripravili prvo v nizu nagradnih iger, v katerih bomo v sodelovanju z NŠ Mura podeljevali vstopnice za Murino nouč.
"Zgodovina je temu območju namenila več bolečih poglavij, a ga je hkrati obdarila z bogastvom različnih kultur in jezikov," s čimer tu živeči narodi prispevajo k raznolikosti. "Slovenska skupnost v Porabju je močna v svoji viziji in duhu, a je tudi ranljiva kot vsaka." Številčno je slovenska skupnost med najmanjšimi na Madžarskem in potrebuje skrbno načrtovano vsestransko podporo, je še poudaril Pahor. Izpostavil je še vlogo zveze kot pomembne gonilne sile gospodarskega razvoja Porabja. Projekti, črpani iz bogate kulturne dediščine in tradicionalnosti, so v evropskem duhu usmerjeni v prihodnost in obenem nagovarjajo mlade porabske Slovence. Pahor se je še zahvalil zvezi, ki je po njegovih besedah v treh desetletjih dosegla veliko. Mnogokrat s skromnimi sredstvi, ki pa jih je dopolnjeval pogum in veliko porabsko - slovensko srce, je še dejal slavnostni govornik.
Tudi madžarski predsednik Janoš Ader je poudaril pomen povezovanja in ohranjanja kulturne dediščine. "Ko priznamo prisotnost narodnosti, kar nas bogati, pravzaprav izjavljamo, da smo tudi mi te narodnosti, ki živijo z nami. Tisti, ki združuje oba svetova lahko uživa v radosti obeh. Tisti, ki čuti pripadnost tako domovine kot naroda, svoje navezanosti ne bo prepolovil, temveč podvojil. Vsaka država, katere državljani so ji zvesti s tako podvojeno močjo, je lahko hvaležna." Ob tem je še dodal, da je to, kar da slovenska narodna skupnost Porabju, nenadomestljivo. Ader upa, da kulturna dediščina ne bo le stara krama, "ki jo dedi nosijo v mošnjah in jo poiščejo oziroma se je spomnijo le še ob praznikih," ampak želi, da bi ta pokrajina, v kateri živijo že toliko rodov, vedno ostala njihova domovina." Govornik se je zahvalil še vsem, ki so si v treh desetletjih prizadevali za zvezo, pa tudi tistim, ki zastopajo interese Slovencev na Madžarskem.
Da je organizacija postavila temelje kulturne avtonomije slovenske narodne skupnosti, je dejala Andrea Kovač, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem. Ustanovljena je bila 27. oktobra 1990 in že od začetka skrbi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine ter maternega jezika. "Zveza uspešno zastopa politične, kulturne izobraževalne in gospodarske interese slovenske skupnosti." A zveza pri svojem delu ni sama, pomaga ji državna slovenska samouprava, ki je bila ustanovljena nekaj let pozneje. "Naloge obeh organizacij se prepletajo in dopolnjujejo," je še dejala Kovačeva. Prelomnice zveze so po njenih besedah povezane z vstopom v EU, saj so takrat Porabci spoznali, da se lahko posvečajo kulturi, ohranjanju jezika, zagotavljajo pogoje za mlade in jih s tem zadržijo v pokrajini v obmejnem pasu. "Pomemben je tudi bil začetek izdajanja časopisa Porabje februarja 1991, saj se s tem krepi jezik. Pomemben mejnik predstavljajo še sprejetje manjšinskega zakona, sklenitev sporazuma med državama pri zagotavljanju posebnih pravic slovenske skupnosti na madžarskem in madžarske skupnosti v Sloveniji."
Govornica še apelira na Slovenijo, naj podpre program za spodbujanje gospodarskega razvoja slovenskega Porabja, kar je s finančnimi sredstvi Madžarska že podprla, prav tako poudarja krepitev zavesti porabskih Slovencev. "Bodite ponosni na svoje korenine," ob tem Kovačeva upa, da se bodo na popisu prihodnje leto izrekli za Slovence. Prepričana je, da jih je v skupnosti okoli pet tisoč in ne dva, kolikor naj bi jih bilo po uradnih ocenah. Slovenija in Madžarska naj bi kmalu podpisali listino o gospodarskem in družbenem razvoju v obmejnem pasu in pripravili strategijo za razvoj za obdobje petih let.
