Direktor Pomurskega muzeja Branko Kerman je o razstavi povedal, da razstava avtoric, umetnostne zgodovinarke Tamare Andrejek in muzejske etnologinje Jelke Pšajd lepo sovpada s kulturnim praznikom. Ob razstavi je Pomurski muzej izdal tudi istoimenski katalog, ki sta ga poleg avtoric razstave z besedili dopolnili zgodovinarka Tadeja Andrejek in etnologinja Marija Makarovič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek je povedala, da sta idejo o razstavi z etnologinjo Jelko Pšajd dobili že ob pripravi razstave o prehranski dediščini. Ob sliki Toneta Kralja sta razmišljali, kako sliko Ličkanje vključiti že v razstavo o prehranski dediščini.
Dela s podobno tematiko so v zbirki muzeja številna. Razstavljena so dela vseh štirih umetnikov prve prekmurske generacije Ludvika Vrečiča, Franca Kuharja, Karla Jakob in Ludvika Pandurja. Ob omenjenih lahko vidimo tudi umetnike mlajših generacij. Razstavljene skulpture, so v celoti delo Franca Kuharja. Razstava naj ne bi bila le umetnostna razstava, zato sta se avtorici odločili, da bodo slike in skulpture opredmetene s predmeti iz etnološke zbirke. Poleg umetniških del tudi z orodjem ali deli orodja, ki se navezujejo na kmečko delo, ki je rdeča nit razstave, ter fotografijami Jožeta Kološa Kološe. Fotografije so v večji meri manj znane, prikazujejo pa stvarno delo kmetov. Poudarek razstavljenim delom so dodali še z zvokom in gibljivo sliko, etnološkimi dokumentarnimi filmi Jelke Pšajd, in s tem oblikovali celovito podobo.
Za vizualno podobo in umestitev vseh elementov, ki jih razstava združuje, je poskrbel vizualni umetnik Gregor Purgaj.
Etnologinja Jelka Pšajd je podrobneje govorila o istoimenski publikaciji. V njej so zbrani prispevki štirih avtoric, soavtorice razstave in umetnostne zgodovinarke Tamare Andrejek, ki v publikaciji obširneje predstavi posamezna likovna dela. Druga avtorica je zgodovinarka Pomurskega muzeja Tadeja Andrejek, ki je zgodovinsko pregledala kmetijstvo med obema svetovnima vojnama v Prekmurju. Tretja avtorica je Marija Makarovič, ki je dobra poznavalka kmečkega življa na slovenskem etničnem območju.
Avtorica dela publikacije z naslovom Kmečka opravila je Pšajdova.
