Barbara in Uroš sta bila sošolca na ekonomski šoli: "Takoj, ko sva se spoznala, mi je začel težiti," smeje pripoveduje Barbara, Uroš, ki se nama med tem že pridruži, pajo dopolni, da mu je takoj padla v oči, saj je bila in še vedno je zelo lepa. "Dolgo sem se upirala njegovim čarom," pravi Barbara, čeprav priznata, da sta si bila oba všeč.
"Ko mi je takoj v začetku rekel, da bom njegova žena, sem mu odgovorila, da lahko o tem samo sanja," se spominja Barbara. A usoden je bil šolski izlet z avtobusom, kjer sta se veliko družila. "Potem pa, ko smo se vrnili v Mursko Soboto, se spomnim, da je zelo deževalo, in sem z njo počakal, da je prišla ponjo sestra. In takrat sva se prvič poljubila," pripoveduje 30-letni Uroš.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ob spominih na začetke se večkrat zaljubljeno pogledata in se nasmehneta, jasno je, da je ljubezen med njima še vedno zelo močna. Skupaj sta že enajst let, poročena pa slabi dve leti. "Dneva, ko me je zaprosil zaroko, ne bom nikoli pozabila," začne pripoved Barbara, ki je takrat delala v Avstriji.
"Vračala sem se zelo pozno, okrog polnoči. Uroš je ponavadi že spal, takrat pa bedel. Kot vedno, sem najprej šla v sinovo sobo in ga poljubila za lahko noč, ko pa sem prišla iz sobe, je stal tam Uroš s šopkom rož v roki in škatlico," se sramežljivo nasmiha Barbara in pravi, da ga je vprašala, kaj dela sredi noči s tem šopkom.
Da ga je stiskalo pri srcu, prizna tudi Uroš, saj tega vendarle ne počneš vsak dan. "Sam sem izbral prstan in šopek, priznam pa, da nisem ravno romantik, da bi pripravil cel scenarij," pravi Uroš. Poroka pa je bila kot iz pravljice, točno taka, kot si jo je vedno želela. "Vse je Barbara organizirala in se odločila o barvah in vseh podrobnostih, jaz sem moral samo priti," pravi Uroš.
Poročna zabava, na katero sta povabila v glavnem prijatelje, pa je bila najboljša zabava v njunem življenju.