Na dogodku, katerega tema je bila genocid nad Romi, novejše raziskave in ugotovitve, so se poklonili Romom in Sintom, ki so po nedolžnem izgubili življenje. Ker so bili drugačni, in ker so jih imeli nacisti za nižjo raso, je dejal predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Spomnil je, da mednarodni dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujemo 2. avgusta, ker so nacisti v noči z 2. na 3. avgust leta 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili po najnovejših podatkih več kot štiri tisoč Romov. Nadaljeval je, da so bili Romi v taboriščih tudi med najbolj pogostimi žrtvami medicinskih poskusov. Med drugo svetovno vojno je bilo pobitih okoli pol milijona Romov. Znano koncentracijsko taborišče je ob Auschwitzu tudi hrvaški Jasenovac, kjer je bilo prav tako pobitih več tisoč Romov. Horvat Muc je še dodal, da Romi in Sinti še čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim, zato je prav, da se umrlim vsako leto poklonijo.
Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj. Izpostavil je, da mestna občina upravičeno slovi kot primer dobre prakse sožitja in medsebojnega spoštovanja med romsko skupnostjo in ostalimi prebivalci. "Zasluge za to gredo vsem lokalnim voditeljem, ki so v več desetletjih spoznali, da je to edina in prava pot. Ponosen in vesel sem, da ima v naši občini sedež Zveza Romov Slovenije, ki s svojo raziskovalno dejavnostjo bogati regijski in državni prostor. Ob raziskovanju kulture, zgodovine, jezika romske skupnosti raziskuje tudi družbeno negativne pojave in eden teh je holokavst." Dodal je še, da si v občini že vrsto let prizadevajo vzpostaviti varno okolje za romsko skupnost, brez izključevanja in z zasledovanjem enakopravnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
"Prav tako si prizadevamo, da se pripadniki romske skupnosti aktivno vključujejo v družbeno življenje in sami prispevajo k razvoju svoje identitete in načinu svojega življenja," je še povedal in dodal, da je dokaz tega nedavno neurje, ko se je Prostovoljno gasilsko društvo Pušča med prvimi odzvalo in pomagalo občanov. "S tem so pokazali svojo odgovornost in to dokazuje, da je naša vizija in usmeritev pravilna," tako Anželj.
Med govorci na spominski slovesnosti je bil še v. d. direktorja Urada za narodnosti Republike Slovenije Janez Doltar. Izpostavil je, da sta romska in židovska skupnost verjetno najbolj preganjanji skupnosti skozi zgodovino. V Sloveniji bo po njegovih besedah treba še marsikaj popraviti, saj napetost med romskimi in lokalnimi skupnostmi ponekod narašča. Napetost je večja tam, kjer so naselja neurejena, kjer ni urejenega izobraževanja in zaposlovanja. "Kot država moramo 30 ali 60 zamujenih let nadoknaditi, urediti naselja, skrbeti za otroke, da se bodo izobraževali," je med drugim navedel.
Spregovoril je tudi Marjan Šiftar, predsednik uprave dr. Šiftarjeve fundacije. Tudi on je opisal nekaj zgodovinskih dejstev, predvsem pa izpostavil, da se utemeljeno pričakuje, da v Sloveniji izginejo grobe oblike medijske stigmatizacije, diskreditacije in diskriminacije Romov kot storilcev kaznivih dejanj.
Po uradnem delu so Horvat Muc, Anželj in Doltar položili venec k spominski plošči V spomin romskim žrtvam holokavsta v 2. svetovni vojni 1941 - 1945.
Soboški župan je na lokaciji še dejal, da je bil prvotni načrt, da se v zgradbi na dvorišču nekdanje ekonomske šole, kjer je spominska plošča, uredi muzej romske zgodovine. Ker bodo v tej zgradbi kmalu začeli urejati stanovanja, si občina v sodelovanju z zvezo prizadeva najti ustrezne prostore za vzpostavitev muzeja in tam bo potem dobila mesto tudi spominska plošča.