»Dandanes, ko naši pevci pojejo nam Slow-encem pesmi v engliščini, smo mi sklenili temu narediti konec. Trdno stojimo na stališču, da ohranimo slovenšno za vsako ceno, pa naj stane kolikor hoče. Ob 500-letnici refomacije smo si drznili poseči v glasbeno strukturo naše tako lepe ljudske pesmi in jo reformirali tako, da smo seveda obdržali slovensko besedo, za glasbeni material pa smo prevzeli blues, afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Prav neverjetno je, s kakšno lahkoto so ta naša slovenska besedila pesmi Še kiklco prodala bom, Moje dekle je še mlada, Vsi so venci, Kaj ti je deklica, Kje so tiste stezice, Jaz pa pojdem na Gorenjsko in druge zdrsnila v omenjeno obliko, pa se vprašujemo, ali zato, ker smo črnci, ali zato, ker smo sužnji?« se sprašuje Gregor Strniša (klavir) ter avtor projekta in glasbe SLO Blues. Z njim so bili na Skritem dvorišču še: Ursula Luthar – glas, Andrej Zupan – glas, klarinet, Uroš Usenik – el. kitara.