(FOTO) V Pomurskem muzeju Murska Sobota odprli prenovljeni del stalne razstave

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli del prenovljene stalne razstave, ki so jo naslovili Ljudje ob Muri. Prenovili so pet prostorov, kar je tretjina dosedanje stalne razstave, za katero načrtujejo in si želijo, da bi jo v celoti prenovili do leta 2025, ko bo muzej praznoval 70-letnico obstoja.

Dosedanja stalna razstava je bila postavljena 26 let in je med drugim leta 1999 dobila tudi priznanje Evropskega muzejskega foruma. Za prenovitev stalne razstave so se v muzeju odločili zaradi novih arheoloških odkritij z impozantnimi najdbami, pridobili so tudi nove muzealije, posamezne zbirke so se dopolnile, predvsem pa je po besedah direktorja muzeja Branka Kermana bila želja, da na ogled postavijo vsebine, ki jih javnost doslej še ni videla, oziroma da obstoječe zbirke nadgradijo in jih posodobijo. »Pomembno se mi zdi, da smo na neki način prvič zajeli celoten pomurski prostor, zato tudi ime Ljudje ob Muri. Prejšnja razstava je bila bolj osredotočena na Prekmurje, je pa tako, da so nekatere značilnosti, ki so tipične za to pokrajino, kot so protestanti, židi, Madžari, tudi arheološke najdbe pretežno locirani na območju Prekmurja, zato je težko uravnotežiti obe strani Mure, vendar se zelo trudimo. Pomembno je, da smo odprli neke nove teme s področja narave in naravne dediščine, ena takih je geološka zgradba prostora, pri tem pa so nam pomagali zunanji sodelavci,« pa je povedala kustosinja Metka Fujs.

Največje število novih pridobitev je pri zbirki arheologija, na novi razstavi so dodali tudi muzealije s področja umetnostne zgodovine oziroma natančneje z razstave Janeza Balažica Umetnine iz Prekmurja iz leta 2008, ki so jih vključili v pregled cerkvenega umetniškega ustvarjanja, pa je pojasnila še ena od soavtoric razstave Tamara Andrejek. »Nova razstava tudi ni tako striktno kronološko predstavljena, kot je bila stara, kjer je imel vsak prostor ime, povezano z obdobjem, ki ga predstavlja,« tako Andrejekova. »Govorimo o zgodovini prostora in sobivanju v tem prostoru na obeh straneh Mure, zato poskušamo na ta način delovati tudi znotraj same postavitve. Koncept je torej neka generalna predstavitev tega prostora ob Muri skozi umetnine, artefakte, skozi pisano besedo,« je še dodal Kerman.

Stara razstava je bila postavljena tik pred velikimi arheološkimi raziskavami, ki so takrat potekale po Pomurju, in predvsem iz določenih obdobij, kot je recimo zgodnji srednji vek, so imeli zelo malo predmetov, prav tako so našli veliko novih predmetov iz obdobja prazgodovine, med njimi figurine, povezane s prazgodovinskimi verovanji, pa je povedal kustos Samo Sankovič. »Prostori so odslej poimenovani z imeni kot npr. Od Panonskega morja do žitnice Slovenije, Na robu rimskega imperija ipd., s čimer smo želeli ustvariti neki drugačen pogled na razstavo. Še vedno pa smo primarno izhajali iz predmetov in so ti še vedno v prvem planu ob vseh avdiovizualnih in didaktičnih obogatitvah razstave,« pa je dodala Jelka Pšajd, prav tako ena od soavtoric nove razstave.

Ob odprtju so v muzeju izdali publikacijo, ko bo razstava prenovljena v celoti, pa bo izšel še obsežen katalog. Ob tem so kustosi poudarili, da je bilo postavljanje razstave velik zalogaj ne samo iz vidika vsebine, temveč tudi urejanja samega prostora. Grad je namreč kulturni spomenik, zato so veliko časa namenili razmisleku o primerni urejenosti prostorov za takrat, ko bodo muzej opremili z dvigalom in tako ogled razstave omogočili tudi gibalno oviranim osebam.