V Maratonskem gozdičku, kakor so poimenovali naravni spomenik, so zasadili šeststo novih sadik hrasta, skupno pa so v dveh letih akcije pogozdovanja zasadili več kot 40 tisoč gozdnega drevja v Sloveniji in na Hrvaškem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(FOTO) V Gančanih na ogled izdelki iz kreppapirja
Turistično društvo Sodar Gančani je na isti dan, ko so v vasi postavili 105. majoš, pripravilo razstavo ročnih del in rož iz kreppapirja. Na ogled so bili izdelki, ki so jih izdelale članice sekcije ročnih del, ki se imenujejo Rožmarinke. Vse se z ročnimi deli ukvarjajo že vrsto let in jim to predstavlja veselje. V zadnjih tednih so članice intenzivno izdelovale izdelke iz kreppapirja, pomagale so tudi letošnji generaciji, ki je z izdelki krasila majoš. Prav tako so na razstavi prikazali postopek izdelovanja rož. Fotografije: Turistično društvo sodar Gančani.
"Ta gozdiček je za nas najbolj pomemben, saj se nahaja v bližini našega podjetja, v bližini ene naših vrtin ter v bližini maratonske proge. Današnja akcija tako sodi v sklop trajnostnega vidika vsega, kar delamo v podjetju. Hočemo biti in verjamem, da smo podjetje, ki je odgovorno do narave, v prihodnjih dveh ali treh letih pa se bo tudi videlo, kaj vse s projekti, ki jih izvajamo tudi z Občino Radenci, vračamo naravi," je ob tem povedal Marian Šefčovič, direktor Radenske Adriatic.
Zadovoljstvo ob zasaditvi Maratonskega gozdička na zemljišču lastnika Franca Muleja je izrazil tudi Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Kot je pojasnil, so v sodelovanju z Radensko na lokaciji v Šratovcih ter na gozdno-gospodarskih enotah Ljubljana, Nazarje, Kranj in Tolmin posadili več kot enajst tisoč sadik gozdnega drevja, med katerimi je bilo osemnajst drevesnih vrst. "Vrstna pestrost bo povečala odpornost gozdov, ne smemo pa pozabiti na negovanje teh sadik, saj bodo le tako dosegle svoj cilj, to je biološko in mehansko stabilnost. Tovrstno sodelovanje pri obnovi slovenskih gozdov s podjetjem Radenska je primer dobre prakse in resnično cenimo njihovo skrb za slovenske gozdove," je poudaril Logar.
"Skupaj s partnerji želimo pokazati, da dve leti nismo spali. Organizirali smo dva virtualna maratona, predvsem letošnji je bil velik korak naprej. Zadali smo si cilj, da bi z zbranimi pretečenimi kilometri obkrožili zemljo. To smo storili kar šestkrat, zato smo rekli, da bomo za vsak krog okrog zemlje posadili sto dreves," pa je ob koncu izpostavil še Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src.