Dogajanje se je začelo v prostorih Osnovne šole Veržej, kjer je potekala krvodajalska akcija. Zaposleni na Rdečem križu Slovenije (RKS) so se, skupaj z nekaterimi prostovoljci, odločili, da bodo v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino Maribor darovali 70 enot krvi za 70 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji.
Akcije se je udeležil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kri je daroval skupaj z Zdravkom Šircem iz Kočne ob Ložnici, prostovoljcem RKS in predanim krvodajalcem. Tokrat so mu kri odvzeli že 170-ič. "Začel sem januarja 1976 in se od takrat naprej vsako leto trikrat ali štirikrat udeležil akcij. Darovanje krvi mi je v osebno zadovoljstvo," je povedal in dodal, da vseskozi za to humano dejanje navdušuje tudi mlade. To bo počel še naprej, ne glede na to, da se bo konec leta zaradi starostne omejitve krvodajalske akcije lahko udeležil zadnjič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Neznanec nasul zemljo in gnoj pred murskosoboškim sodiščem. Palatin: "To je grob napad na sodišče"
Dogodek že preiskuje policija.
Tudi minister je kri prvič daroval v srednji šoli skupaj s sošolci in akcij se bolj ali manj redno udeležuje še naprej, saj kot kirurg dobro ve, kako pomembna je kri. "Slovenci moramo biti ponosni na krvodajalstvo. Krvi nam ni treba kupovati, ni se nam treba bati za preskrbo s krvjo in glede tega smo ena redkih držav v Evropi," tako Bešič Loredan. Položaj krvodajalcev ocenjuje kot dober, bi pa lahko bil še boljši. Pravi, da morajo delodajalci tistim, ki želijo darovati kri, to omogočiti, razumeti in jih k temu spodbujati. Izpostavil je, da je v obdobju po covidu, ko je bil upad novih krvodajalcev, ključno, da se število novih krvodajalcev na leto spet povzpne na 8500 ali več.
"Mladim generacijam moramo vrata odpreti na široko, da bodo čutili, da je darovanje krvi nekaj pozitivnega, da kri rešuje življenja in za to moramo skrbeti kot družba." Dodal je še, da je vez med transfuzijsko medicino in RKS zelo pomembna in v državi smo sposobni imeti več kot 380 mest, kjer lahko ljudje darujejo kri.
Polonca Mali iz Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino je poudarila, da je bil odziv na akcijo dober in vse krvodajalce pozvala, da se odzivajo vabilom tudi v poletnih mesecih. "Zaloge krvi so se trenutno malo znižale, zaradi nekoliko slabšega odziva krvodajalcev, ki pa je bil pričakovan, ker so akcije potekale v krajih, kjer ni tolikšnega števila krvodajalcev. Pričakujemo pa, da se bodo številke počasi približevale zgornjim mejam."
Dogajanje se je nato preselilo na nogometno igrišče v Veržeju, kjer se je po besedah predsednice RKS Vesne Mikuž zbralo slabih tisoč krvodajalcev. Spomnila je, da je bilo v Sloveniji 4. junija 1945 odvzetih in konzerviranih prvih 19 steklenic krvi in zato je na ta datum dan slovenskih krvodajalcev. 9. marca 1953 pa je na prvi terenski akciji v Zagorju ob Savi kri darovalo devet rudarjev. Tega leta je organizacijo krvodajalstva prevzel RKS in vzpostavilo se je brezplačno, anonimno in prostovoljno krvodajalstvo.
"Vsak delovni dan potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev in v Sloveniji jih je okoli 60 tisoč rednih," je še izpostavila.
Goste je nagovorila tudi Silva Duh, podpredsednica RKS in predsednica območnega druženja RK Ljutomer. "Krvodajalstvo je danes pred velikimi izzivi, ki se jih bolj ali manj uspešno lotevamo. Dejstvo je, da ostaja kri edina stvar, ki je ne moremo umetno proizvesti kot kakšna druga zdravila, zato ostaja področje tako pomembno. Na drugih področjih opažamo upad mladih za tovrstne aktivnosti, na srečo pri krvodajalstvo ne in upamo, da bo tako tudi ostalo," je dejala in pristavila še, da so na tokratni akciji kri prvič darovali trije mladi.
Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Veržej Drago Legen, ki je izrazil veselje, da po letih premora zaradi epidemije spet gostijo krvodajalce, sploh v luči visokega jubileja.
