Na kmetiji Pivar že približno 25 let pridelujejo zelenjavo v več rastlinjakih. Dva rastlinjaka s papriko različnih sort imajo na domačem naslovu, tam imajo še en rastlinjak, v katerem vzgajajo sadike zelenjave, na drugi lokaciji v Lutvercih, kjer poteka tudi prodaja zelenjave, pa imajo še tri rastlinjake. Neurje, ki je 12. in 13. julija močno prizadelo tudi Pomurje, je ogromno škode povzročilo tudi Pivarjevim. Poleg tega, da jim je z rastlinjakov odkrilo zaščitno folijo, ki so jo nedavno zamenjali, je veter ukrivil večino ogrodja na obeh rastlinjakih, pri tem pa stolkel vso zelenjavo, ki tam rasla.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
"Zdaj bi se začela prodaja zelenjave, predvsem paprike in paradižnika. Imamo namreč fizične stranke, sodelujemo pa tudi z več javnimi zavodi, kot so vrtci in osnovne šole ter domovi za upokojence. Kaj bomo zdaj, res ne vem, škoda namreč v desetih letih ne bo poravnana," je skrušeno pripovedovala Majda Pivar, mama Igorja Pivarja, ki je prevzemnik dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pri delu pa mu poleg mame pomagajo še njegova partnerica in dve delavki. "Sina je povsem potrlo. To namreč ni dejavnost, s katero bi lahko zelo dobro shajal, potem pa ti še neurje vse pobere. Ne vem, kako bomo naprej, če nam država in ministrstvo ne bosta pomagala. Zavarovano namreč nismo imeli nič, saj je zavarovanje predrago. Celo leto lahko potem delamo samo za to," je še dodala Pivarjeva.
Škodo na njihovi kmetiji si je v družbi direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in ostale delegacije ogledal tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Darij Krajčič. Kot je povedal, so si ogledali razdejanje, ki je ostalo po silovitem neurju. "Pokazalo se je, da je neurje šlo v pasovih in tam so uničenja res velika, ponekod pa dobi človek občutek, da ni bilo nič. Težava je torej pri tistih posameznikih, ki so utrpeli škodo. Zanje bo država delno poskrbela, nekaj pa so morali storiti sami z zavarovanji in drugimi ukrepi."
Kot je pojasnil, bo država letos interventno spremenila Zakon o naravnih nesrečah, tako bodo pomoč države lahko koristili kmetovalci tudi za tiste rizike, ki se jih je dalo zavarovati. "Tam, kjer je uničenje 100-odstotno, bomo po sistemu de minimis povrnili del odškodnine že leto, za uničenje med 80 in 100 odstotki pa bo ocenjevanje škod potekalo po ustaljeni metodi, ta izplačila bodo šele naslednje leto," je pojasnil sekretar. Dodal je, da se bo treba na podnebne spremembe temeljito pripraviti, prestrukturirati miselnost ter pogledati vlogo države, lastnikov zemljišč, kmetovalcev, svetovalne službe. "Pri tem bo zelo pomembno povezovanje, zlasti pri nastopanju do zavarovalnic. Moramo vedeti še, da država subvencionira zavarovalno premijo v višini 60 odstotkov, lokalna skupnost lahko doda še 10 odstotkov, tako lahko subvencije dosežejo 70 odstotkov zavarovalne premije, kar je veliko, res pa je, da imamo pri nas nizek delež zavarovalnin."
Na vprašanje, kako bo torej s povrnitvijo škode Pivarjevim, ki rastlinjakov niso imeli zavarovanih, je Krajčič odgovoril, da bo v primeru, če bo ugotovljena škoda 100-odstotna, en del pomoči prišel iz de minimisa iz države, v finančni shemi pa bo mogoče rastlinjake obnoviti in postaviti na novo. "Rastlinjake namreč intenzivno financiramo v tej perspektivi v strateškem načrtu, saj je zelenjadarstvo v Sloveniji strateškega pomena. Ugotavljamo tudi, da smo tu najbolj deficitarni od vseh kultur. Tako da izhod je, bo pa treba iznajdljivost in pridnost lastnika, sodelovanje svetovalne službe, cehovske organizacije in države in potem bodo lahko iz tega izplavali," je še dodal Darij Krajčič.
