V Panonski vasi v Tešanovcih je v organizaciji moravskotopliške občine, občinske športne zveze in javnega zavoda TIC Moravske Toplice potekal strokovni posvet na temo "Turizem in šport, šport in turizem - z roko v roki", na katerem so številni sogovorniki spregovorili o prednostih združevanja športa in trajnostnega turizma, o izkušnjah na destinaciji Moravske Toplice, o priložnostih in izziv pri povezovanju športa ter o dobrih praksah na nacionalni ravni. Posvet je odprl župan moravskotopliške občine Alojz Glavač, ki je nanizal aktivnosti in projekte, ki jih snujejo v občini na področju turizma in športa, pri čemer je izpostavil večnamensko dvorano, ureditev središča Moravskih Toplic in Rimsko čardo. Sledili so mu državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, ki je med drugim pristojen tudi za šport, Damjan Pintar iz družbe Dandi, Livija Kovač Konstantinovič iz Slovenske turistične organizacije in profesor Janez Vodičar, predstojnik Inštituta za šport pri Fakulteti za šport.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V ŽIVO) Za ene pomembno, za druge ne: Mura - Aluminij 2 : 1*
V 33. krogu se v Fazaneriji merita Mura in Aluminij. Za goste je tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači razen za pridobivanje zaupanja privržencev nimajo več za kaj boriti.
V nadaljevanju so poglede in primere dobrih praks predstavili akterji na področju turizma, tako iz Pomurja kot drugih delov države. Igor Magdič, izvršni direktor Term 3000 je tako predstavil golf kot turistični produkt, njegov kolega in konkurent v destinaciji, Metod Grah, direktor Term Vivat pa je spregovoril o strategiji športnega turizma v Termah Vivat. Goran Sambt iz Športne zveze Koper je primer dobre prakse ponazoril z Istrskim kolesarskim maratonom, Marjan Hribar, župan Občine Šmarješke Toplice je prikazal delovanje JGZ Brdo in Namiznoteniške zveze Slovenije, Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze in puconski župan pa je spregovoril o priložnostih kolesarskega turizma in pohodništva v Pomurju. Delovanje AMD Štefan Kovač Murska Sobota v kontekstu servisa turizmu je predstavil še Tomaž Trajbarič, dolgoletni predsednik društva.
Bo Občina Moravske Toplice našla denar za večnamensko dvorano?
Ob koncu so na tiskovni konferenci besedo ponovno imeli ključni možje posveta - Glavač, Židan, Grah in Magdič. Židan je, tako kot med samim posvetom, poudaril, da se je država načrtno odločila povečati vlaganja v šport, in bo samo letos namenila skoraj 30-odstotkov več sredstev napram prejšnjim letom. Magdič je pri tem spomnil na pomembno vlogo države pri razvoju športa, Grah pa je pozdravil "tektonske premike" pri sofinanciranju športa v Sloveniji, a ob tem opozoril na dolgotrajne postopke pri kandidiranju na razpisih, s čimer se tudi sami v Termah Vivat ta hip soočajo. Rdeča nit posveta je bila sicer predstavitev projekta večnamenske dvorane v Moravskih Toplicah, ki s pridobljenim gradbenim dovoljenjem čaka na izvedbo oziroma bolje rečeno na sofinanciranje. Ocenjena vrednost projekta namreč znaša okoli 13 milijonov evrov, moravskotopliška občina pa skuša pridobiti za več kot 9 milijonov evrov drugih virov financiranja, ker tolikšne investicije le občinski proračun seveda ni zmožen zagotoviti. Med občino in obema glavnima akterjema v občini, Termami 3000 in Termami Vivat, je sicer bilo podpisano pismo o nameri, a to je usmerjeno predvsem v aktivnosti, ki bodo ohranjale dvorano pri življenju po tem, ko bo ta zgrajena.
Magdič je na naše vprašanje, ali bi bili v družbi Sava Turizem, pod okrilje katere spadajo Terme 3000, pripravljeni za izvedbo projekta primakniti tudi finančna sredstva, odgovoril, da je to odvisno od dogovora, a da se v tej smeri še niso pogovarjali. Grah na drugi strani pa je povedal, da so pred štirimi leti sami izdelali študijo in projekte za gradnjo dvorane v lastni režiji, a te načrte po tehtnem razmisleku opustili. "Ugotovili smo, da to ni naše poslanstvo, ampak je to poslanstvo lokalne skupnosti," je bil odkrit prvi mož Term Vivat, ki je dodal, da bo njihovo poslanstvo trženje dvorane, sicer pa je že pred tem opozoril, da sama dvorana ne bo dovolj, če ji ne bo sledil razvoj ostale turistične infrastrukture. Oglasil se je tudi Glavač, ki je priznal, da pri tem, da bo dvorana ugledala luč sveta računajo na vlogo državo tudi v smislu gospodarskega razvoja, pri čemer je dodal, da bi to lahko bil tudi eden od pogojev za uspeh na morebitnih prihajajočih razpisih.
Državnega sekretarja Židana smo povprašali, ali bo država zmožna uresničiti toliko želja, glede na to, da številne pomurske občine snujejo več desetmilijonske športne objekte. "Če bi sešteli vse želje na ravni države pridemo do številke milijarde in pol. To moramo zelo pošteno povedati," je poudaril Židan in v nadaljevanju predstavil načrt sofinanciranja investicij, kot so si ga zastavili na ministrstvu. V naslednjih petih letih bo tako, kot veleva zakon, za investicije v športno infrastrukturo namenjenih 150 milijonov evrov. Vsaj polovica tega denarja, torej 75 milijonov evrov, bo šlo neposredno za lokalne skupnosti, druga polovica pa za približno sedem strateških športnih projektov, ki še niso identificirani. Izbor in konsenz, kateri so tisti najbolj pomembni projekti na področju športne infrastrukture v Sloveniji, bodo iskali v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije, do konca leta pa naj bi dogovorili metodologijo za to. V teku je sicer prvi v seriji razpisov za sofinanciranje športne infrastrukture, ki je težak slabih 11 milijonov evrov, z njim pa naj bi podprli 100 projektov lokalnih skupnosti. Od tega naj bi bilo podprtih 60 projektov za obnovo športnih dvoran, 40 projektov pa za športne objekte v naravi. Naslednji tovrstni razpis nameravajo na ministrstvu objaviti v prvi polovici naslednjega leta, takrat bo za lokalne skupnosti na voljo 30 milijonov evrov.
Kar se tiče projekta moravskotopliške občine, Židan svetuje občini, da mora tako velik projekt preseči pomen posamezne lokalne skupnosti, zato je potreben dogovor na ravni regiji o tem, kateri so tisti ključni projekti za regijo. Ravno tako bodo morali po Židanovih besedah biti tako veliki projekti kombinacija tako zasebnega kot javnega vira, uspeli pa bodo samo projekti, ki bodo trajnostni.
"Lahko že sedaj vsem županom povem. V Sloveniji imamo relativno veliko športne infrastrukture. Tam, kjer je infrastruktura uporabljena samo nekaj ur na teden, naj ne računajo da bo država prišla kadarkoli zraven. Pokažite, da znate infrastrukturo, ki jo imate, trajnostno voditi. To pomeni, da je polna od jutra do večera za športne in dodatno za druge namene. Dokažite, da jo znate napolniti, da jo znate vzdrževati in upravljati, potem boste lahko bistveno lažje računali na državna sredstva," je Glavaču in vsem drugim županom položil na dušo Židan pri uresničitvi projektov v športno infrastrukturo.
