Franc Holc iz Gornje Radgone je nedavno v krogu širše družine praznoval stoti rojstni dan. Leta 1924 je bil rojen v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu ob Ščavnici, po šestem razredu pa je na željo staršev nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je ob nemški okupaciji tik pred malo maturo, takoj po dopolnjenem 18. letu, dobil vpoklic v nemško vojsko.
»V začetku decembra 1942 sem odpotoval z večjo skupino mobilizirancev v Freising v Nemčiji, nato pa najprej v Francijo in na Nizozemsko, kjer so me urili za topničarja. Po končanem urjenju so me jeseni 1943 poslali na vzhodno fronto, po nekaj mesecih sem se naveličal služenja Nemcem, zato sem se predal rdečearmejcem, ki so me za nekaj mesecev poslali v taborišče vojnih ujetnikov,« se je spominjal. Leto pozneje je prišel v prvo jugoslovansko brigado, ustanovljeno v Sovjetski zvezi, in z njo prišel peš prek Romunije v Jugoslavijo. Boril se je pri Čačku in na sremski fronti, kjer je mnogo tovarišev padlo, sam pa jo je odnesel z ranami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Dežurstvo za najmlajše paciente) Za zdaj še ni sprememb
Dežurstvo za otroke, šolske otroke in mladostnike ob koncih tedna in prazniki še naprej v ZD Murska Sobota.
Holc je po vojni končal gimnazijo in pozneje diplomiral iz geodezije. Leta 1953 se je poročil, dobil hčer in sina, pozneje pa še dva vnuka in dve vnukinji. Kot je povedal, je bil kot geodet zaposlen na Občini Gornja Radgona, bil je tudi načelnik občinske geodetske uprave. Upokojil se je leta 1994, kot samostojni geodet pa nato deloval še do leta 2000. Deloval je tudi v civilni zaščiti, zvezi borcev, Avto-moto društvu Gornja Radgona in drugih organizacijah. Ob okroglem jubileju so mu tako čestitali tudi predstavniki občine in nekaterih društev.
Franc Holc sedaj živi v Gornji Radgoni, tri leta je vdovec. »Do pred kratkim sem še sam skrbel zase in si vsak dan privoščil sprehod po bližnjih ulicah med hišami, za katere sem nekoč kot geodet izmeril parcele. Po nedavnem padcu pa sem nekoliko manj mobilen in mi pri vsakodnevnih opravilih pomagajo moji bližnji,« opisuje Holc, ki je napisal tudi svoje spomine, v katerih je največji del posvetil dogodkom, povezanim z vojno. »Ob tem pisanju se mi je včasih zazdelo, kot da vsega tega nisem doživel sam, ampak da sem o tem bral v neki knjigi. Te zapise, ki so bili doslej shranjeni samo v računalniku, sem dobil sedaj kot darilo natisnjene v knjigi.«