Že lani aprila, ko je Ustanova dr. Antona Trstenjaka v sodelovanju z državnim svetom in partnerji organizirala posvet Doprinos fundacij k razvoju Slovenije, je predsednik uprave te nekoč največje ustanove pri nas Dušan Gerlovič napovedal, da bo spet zaživela.
V obdobju 1989–2014 je fundacija, katere osnovno poslanstvo je bilo pospeševanje vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, s štipendijami sofinancirala študij kar 120 magistrov in doktorjev znanosti z območja nekdanjih upravnih enot Ptuj, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Finančno je podprla več kot 100 nosilcev (lokalnih skupnosti, izobraževalnih institucij, društev in posameznikov) inovativnih projektov, med njimi Grossmannov filmski festival v Ljutomeru, Trstenjakov dom v Gornji Radgoni, zbornik ob 230-letnici šolstva pri Negovi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Ker nekatere od 33 občin, ki so formalno članice ustanove, niso poravnavale letne članarine – ta je glede na število prebivalcev znašala od 500 do 1500 evrov – in tako ni bilo več mogoče zbrati potrebnih 40 tisoč evrov na leto, ustanova po letu 2014 ni več razpisovala štipendij za podiplomski študij in finančnih podpor za inovativne projekte na področjih znanosti, gospodarstva, kulture in športa. Zato se je konec leta 2014 s položaja predsednika uprave umaknil Henrik Gjerkeš iz Ljutomera, Trstenjakov štipendist, nekdanji minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Pred njim je fundacijo vodil eden od ustanoviteljev in hkrati častni predsednik fundacije Milan Lovrenčič. »Ker je bila preselitev sedeža ustanove iz Ljubljane v Ljutomer v letu 2012 največji kamen spotike, sem odstopil,« nam je svojo odločitev takrat pojasnil Gjerkeš. Sedež fundacije je od lani na naslovu Magdalenski trg 11 v Mariboru.
Družba se ne zaveda njihovega pomena
V Sloveniji je po naših zbranih podatkih registriranih 292 fundacij, deluje jih morda slaba tretjina. Tudi v naši regiji so fizične in pravne osebe v 90. letih ustanovile več fundacij humanitarne, dobrodelne in solidarnostne narave v korist civilne družbe ter s tem obogatile možnosti neodvisnih denarnih podpor ljudem in organizacijam s potrebami po razvoju in uveljavljanju. Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre ob državnem in zasebnem profitnem sektorju v tem primeru za tretji, imenovan tudi neprofitni oz. nevladni sektor. Ta ima »v drugih državah, tudi članicah EU, veliko vlogo in veliko prispeva k splošni blaginji«, medtem ko so pri nas fundacije vsaj na prvi pogled neprepoznavne, prav tako se družba ne zaveda njihovega pomena.
Zaradi šibkih davčnih olajšav številne fundacije mirujejo ali so celo prenehale delovati, saj potencialni podporniki niso motivirani za sodelovanje. Kot kaže, pa je posvet, ki so ga organizirali aprila lani,dal pospešek oživljanju Trstenjakove fundacije, saj je v tem času že obveljal sklep njene uprave, da bo v partnerstvu z mariborskim Evropskim centrom (ECM) Alma Mater Europaea za leto 2018 razpisala dve štipendiji po 2000 evrov (donator bo ECM) za sofinanciranje magistrskega in doktorskega študija na tej visokošolski, tako imenovani Toplakovi instituciji.
Simbolika Prekmurskega totema na Petanjcih
Povsem drugačno zgodbo nepretrgano že 23. leto izpisuje leta 1996 vzpostavljena Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s sedežem na domačiji Šiftarjevih v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. »Ustanova je drevo s trdnimi koreninami in bogato krošnjo, ki se uspešno razrašča, in je vrelec ustvarjalnosti, novih pobud in optimizma, kar simbolizira tudi skulptura umetnika Štefana Hauka Prekmurski totem v vrtu,« slikovito razlagata predsednik in podpredsednik uprave Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar, sin enega najvidnejših in najvplivnejših prekmurskih intelektualcev Vaneka Šiftarja. Letos bodo spomin na ustanovitelja vrta in pobudnika ustanovitve fundacije ob 100. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti počastili z izdajo že tretjega Vanekovega zbornika.
»Ključno je, da smo delovali po aktu o ustanovitvi, da po načrtu strokovno skrbimo za naš vrt, ki je vključen v mrežo devetih botaničnih vrtov in arboretumov po Sloveniji in velja za zavarovano vrtno arhitekturno dediščino. Prof. dr. Matjaž Kmecl ga zgovorno primerja s Potjo spominov in tovarištva v Ljubljani,« so poudarili na lanskem zboru ustanoviteljev. Uspešno uresničujejo preroško vizijo vrta, kakor jo je v letu 1960 prijatelju Vaneku izrazil pisatelj Miško Kranjec. »Verjemi mi, nekoč ne boš razočaran, da si se lotil česa takega, toda mi potrebujemo neko duhovno zbirališče, ki ne bo tečajniško ali komisijsko, kamor bodo ljudje radi prihajali.«
Pomurska izobraževalna fundacija
K intelektualnim presežkom v svetu ob Muri že od leta 1994 pomembno prispeva Pomurska izobraževalna fundacija (PIF), ki jo je najprej vodila Etelka Korpič Horvat, ustavna sodnica in podpredsednica Ustavnega sodišča RS. V zadnjem obdobju jo vodi Mitja Slavinec, sicer tudi predsednik Pomurske akademsko-znanstvene unije (PAZU) in dekan mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko.
»V novi formi jo je ustanovila Regionalna razvojna agencija Mura, ki je zdaj v stečaju. Odlično sodelujemo s Klubom prekmurskih študentov, ki zagotavlja del denarja za štipendije. Osnovna je promocija znanja, vrednota, na kateri temeljijo uspešne družbe. Po konferenci PAZU konec novembra razpišemo pomursko raziskovalno nagrado, novost je podelitev nagrade za najboljše magistrsko delo s področja družboslovja in humanistike, ki se imenuje po akademiku Vratuši. V upravi PIF je več kot polovica članov PAZU, ta je spodbudila kolege na Koroškem, da po našem zgledu ustanavljajo Koroško akademsko-znanstveno unijo (KAZU). V sodelovanju z nekaterimi občinami je utečeno podeljevanje zlatih štipendij, ki sporoča mladim, da se lahko po koncu študija spogledujejo s kariero v domačem kraju. Še bolj pomembno je, da PIF skupaj z Zvezo za tehnično kulturo in Pomursko gospodarsko zbornico mladim pomaga na izobraževalni poti in jim ponuja možnost biti z dobro voljo in srečnim naključjem uspešen tudi v Pomurju,« pravi Slavinec.
