Na skupinski razstavi DLUPP 25 se z izbranimi deli predstavlja dvajset pomurskih likovnih umetnikov, slikarjev in kiparjev, ki delujejo v domači regiji, v Ljubljani ali kje drugje. Pripravili so jo lani ob 25 letnici delovanja z namenom, da bi širša javnost spoznala likovno ustvarjalnost pomurskih likovnih ustvarjalcev v zadnjih 25 letih, je povedal predsednik društva in akademski slikar Jože Denko. Razstava je bila v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani (Galerija ZDSLU), in je bila izjemno dobro obiskana. Nazadnje so se pomurski likovni umetniki na skupinski razstavi v slovenski prestolnici predstavili pred dvajsetimi leti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Razstavljajo Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Dare Birsa, Robert Černelč, Marika Danč – Roth, Jože Denko, Mitja Ficko, Endre Gönter, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Suzanne Kiraly Moss, Ferenc Kiraly, Franc Meden, Vladimir Potočnik st., Ignac Premoša, Mirko Rajnar in Aleksander Vukan – Šanje.
Umetnosti zgodovinar in kustos razstave dr. Janez Balažic pa je ob razstavi in 25 letnici delovanja Društva DLUPP razmišljal o horizontih likovnih umetnikov. Med drugim pravi, da ni moč prezrti slehernega izmed ustvarjalcev, ki jih cehovsko druži DLUPP, o čemer verodostojno pričujejo njihovi opusi in razstavljena dela ter kataloške obravnave. »Gre za umetnike, ki močno presegajo regionalne zastavke, kajti z lastno kreativno močjo so že dolgo zagledano v univerzalne horizonte.«
Veno Pilon je bil tudi literat in kulturni ataše.
Veno Pilon, mojster ekspresionističnega slikarstva
V veliki galeriji pa si lahko ogledate dela enega najpomembnejših mojstrov slovenskega ekspresionističnega slikarstva med vojnama dvajsetega stoletja. Razstavo, ki je nastala ob 50. obletnici umetnikove smrti, je posredovala Pilonova galerija Ajdovščina, ki skrbi za njegovo umetniško zapuščino. Razstavo je predstavila kustosinja Tina Ponebšek, tudi direktorica ajdovske galerije.
Osrednji prostor galerije zavzemajo dela na platnu, ki sodijo v Pilonovo ustvarjalno izjemno intenzivno obdobje dvajsetih let 20. stoletja. Poleg tihožitja (Kruh) in krajinskih vedut Vipavske doline (Stara elektrarna na Hublju in Ajdovščina), ki po svojem modernističnem izrazu nimajo primerjave v sočasni slovenski umetnosti, je predstavljena najpomembnejša serija psihološko poglobljenih portretnih upodobitev (Moj oče, Furlanska delavka, Rusinja Varja).
Na ogled so tudi grafična dela iz študijskega obdobja, s katerimi se je leta 1924 predstavil na Beneškem bienalu ter njegov bogat risarski in grafični opus, ki ga je ustvaril v času bivanja v Parizu. Razstavo dopolnjuje izbor iz umetnikovega fotografskega opusa iz pariškega obdobja ter njegova literarna dela, ki prispevajo k boljšem razumevanju njegovega dela.
