V veliki galeriji in na balkonu galerije se z razstavo Vedno sem si želel belega konja in svojo kontinuirano slikarsko produkcijo, ki se nenehno razvija in dopolnjuje, predstavlja akademski slikar Mitja Konić. Svoje umetniško poslanstvo dojema neposredno iz slikarskega rituala, saj ustvarja onstran političnih delitev, potrošništva, digitalnih medijev ter novodobnih trendov v vizualni umetnosti, je zapisal kustos Miha Colner ter še, da se osredotoča na filozofski in intelektualni odnos med človekom, naravo in stvarmi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Velika slovesnost ob zaključku šestletne prenove lendavske cerkve svete Katarine
V lendavskem kulturnem domu je minulo soboto potekala svečana prireditev ob zaključku prenove župnijske cerkve, posvečene sveti Katarini Aleksandrijski, ki stoji v središču Lendave. V okviru prenove, ki je trajala šest let, je bila cerkev, ki je bila v sedanji obliki zgrajena leta 1751, deležna najobsežnejše prenove v njeni zgodovini. Za projekt sta prispevali tako slovenska kot madžarska vlada. Domača je obnova podprla s 167 tisoč evri, madžarska pa je projektu namenila kar 360 tisoč evrov. Pomemben delež so darovali tudi verniki in različni donatorji. V bogatem, več kot dve uri trajajočem, programu so na prireditvi skozi dokumentarne filme in predavanje zgodovinarja Lazsla Gönca predstavili 700-letno zgodovino župnije ter skoraj 300-letno zgodovino cerkve, podeljene pa so bile tudi zlate plakete svete Katarine Aleksandrije in pohvale najzaslužnejšim, od institucij, obrtnikov in podjetnikov ter posameznikov, za obnovo cerkve. Ob koncu sta murskosoboški škof Peter Štumpf in lendavski župnik Martin Dolamič Konrad popisala kaligrafsko listino v treh jezikih, slovenskem, madžarskem in latinskem, o posvetitvi cerkve, ki bo vgrajena v oltarni prostor. Na ogled so bile tudi dragocenosti župnije, in sicer Banffyjev in Hadikov kelih ter najstarejša matična knjiga. Posvetitev cerkve s sveto mašo, med katero bo škof Štumpf opravil blagoslov oltarjev in prižnice ter mazilil obnovljeno svetišče cerkve, je na sporedu danes. Fotografije svečane prireditve, kjer ni manjkalo znanih obrazov, razen napovedane ministrice za kulturo Aste Vrečko in predstavnikov lendavske občine, je zbral Rok Šavel.
Razstava v soboški galeriji je nadaljevanje in dopolnitev samostojne razstave Amor Fati, ki je bila leta 2020 v Galeriji Božidar Jakac, kjer so prevladovala monumentalna platna, s katerimi je Konić razgalil jedro lastne avtorske poetike.
Razstava del akademskih umetnic Tine Đenadić in Nataše Gašparac v mali galeriji pod skupnim naslovom Slike pa je predstavila kustosinja Nadja Kovačič. Čeprav sta si umetnici zelo različni, se njuna dela lepo dopolnjujejo. Razstavljena dela zajemajo širše časovno obdobje, od njunih najzgodnejših stvaritev do platen, ki so nastala le nekaj tednov pred odprtjem. Kovačičeva sicer ne razume stroge delitve na moško ali žensko umetnost, a pravi, da v njunih delih lahko razberemo ženskost oziroma ženski princip v smislu nežnosti, subtilnosti in pretanjenosti. »Pri obema se na platnih kaže tudi ljubezen do gozda in narave ter navezanost na okolje, v katerem sta odraščali.
Pri nobeni od njiju ne gre za aktualiziranje okoljske problematike ali za tako imenovano angažiranost. Preprosto na svojih delih izpostavljata lepoto, ki nas obdaja in je neprecenljiva, ter naravo, ki je kot taka najbolj popolna.
Tovrstne izmenjalne razstave pomembno bogatijo naš razstavni program, saj pomursko publiko seznanjajo s sodobno likovno produkcijo, ki nastaja v drugih slovenskih pokrajinah, hkrati pa nam vzajemno sodelovanje omogoča, da domače, pomurske avtorje, predstavimo tudi v razstaviščih izven Prekmurja, pravijo v murskosoboški galeriji. Razstavi bosta na ogled do 26. oktobra.
