vestnik

GALEX: Nekdanje vodstvo ponarejalo listine, da so dobili milijone?

Timotej Milanov, 19. 4. 2018
Robert Balen
Lastnik Galexa je poštni nabiralnik v Ljubljani.
Aktualno

V eni od nekdanjih bank upnic so bili mnenja, da so pri soboškem farmacevtu Galexu prišli do odobritve milijonskih kreditov tudi na podlagi ponarejenih listin in lažno revidiranih podatkov o poslovanju družbe.

Medtem ko še traja boj za vodenje Pomurskih lekarn, v katerem si Mestna občina Murska Sobota prizadeva za zamenjavo Ivana Zajca na vrhu tega javnega zavoda, večina drugih občin ustanoviteljic pa ga podpira, na dan prihajajo nove podrobnosti glede prodaje murskosoboške farmacevtske družbe Galex, ki je na več načinov povezana s poslovanjem Pomurskih lekarn, saj so bile te v tistem času največji (22,6-odstotni) lastnik Galexa, pa tudi z Zajcem. Galex se je zaradi neuspešnega poskusa preboja na trg z generičnimi zdravili – uveljaviti se je skušal z zdravilom za zdravljenje visokega krvnega tlaka perindoprilom – znašel v finančnih težavah. Zdravilo, v razvoj katerega je Galex vložil pet milijonov evrov, je od leta 2008 zanj proizvajala nemška farmacevtska družba Weimer Pharma, potem ko so se spomladi leta 2012 pojavile v javnosti informacije o nikoli pojasnjenih težavah v proizvodnji, pa perindoprila ni bilo več na trgu. Galex je tako ostal brez paradnega izdelka, bankam pa je dolgoval več milijonov evrov, pred vstopom zdajšnjih lastnikov je takratni dolg Galexa do bank skupno znašal več kot deset milijonov evrov. Največ, več kot šest milijonov evrov, so dolgovali Poštni banki Slovenije (PBS). Potem ko je propadla prodaja Galexa beograjskemu Blue Rose Fundu, ki je podpisal pogodbo, nikoli pa ni nakazal kupnine, je na koncu terjatve od bank odkupila ljubljanska družba Center novih medicinskih tehnologij (CNMT) v lasti Rusa Alekseja Andrejeva in jih konvertirala v večinski lastniški delež v Galexu.

f1568dca13d9d821caf884af8452a76c
Natasa Gider
Miran Jablanovec

Banke so se počutile opeharjene

Med upnicami je bila tudi banka Raiffeisen, obe s PBS sta pozneje postali del Nove KBM. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi imel takrat Galex posojila pri banki Raiffeisen in PBS zavarovana z dvema nepremičninama, obema skupaj ocenjenima na približno dva milijona evrov. Za toliko denarja je potem PBS terjatve tudi prodala CNMT, saj so v banki ocenili, da bodo tako vseeno bolje poplačani kot z morebitno poznejšo prodajo nepremičnin. Višina zneska je bila vseskozi skrivnost, ob konverziji v lastniški delež leta 2016 se je osnovni kapital Galexa povečal za tri milijone evrov. Banka Raiffeisen je že prej obupala in svoje terjatve do Galexa leta 2014 prodala zasebni družbi B2 Kapital, ob tem pa na policiji naznanila sum storitve kaznivega dejanja proti Galexu in proti tedanjemu direktorju Miranu Jablanovcu kot odgovorni osebi, in sicer zaradi prevare, prikrivanja podatkov in lažnega revidiranja poslovnih poročil. Revizije je v tistem času za Galex izvajala revizijska hiša Audit & Co., to je takrat vodila Danica Kos, s katero je bil Jablanovec nekoč solastnik v družbi Natura Herbika, ki je končala v stečaju. Na skupščinah Galexa so v preteklosti nezadovoljni mali delničarji večkrat zahtevali menjavo revizijske hiše, saj omenjeni niso zaupali. Istega leta so kriminalisti na sedežu družbe in pri Jablanovcu doma opravili preiskave, nato je zadeva potihnila, a je po nekaj letih vendarle spet prišla na površje.


Moskovsko-ljubljanska naveza
Kot smo razkrili, gre v primeru družbe CNMT za poštni nabiralnik v stanovanjskem bloku na Mesarski cesti 38 v Ljubljani, kar je tudi domač naslov prokuristke družbe Ive Živanović. Kot se je še izkazalo, na isti naslov prihaja pošta za še nekaj fantomskih farmacevtskih družb, ki imajo sicer sedež registriran na Povšetovi ulici 29 v Ljubljani. Med drugim za družbo Abidov Cura Curatio Lab (ACC Lab), v kateri je Živanovićeva tretjinska lastnica in prav tako prokuristka. Eden od družbenikov je tudi Musa Abidov, ruski imunopatolog, ki si je pred leti neuspešno prizadeval za obnovo zdraviliškega kompleksa Rimski vrelec v Kotljah na Koroškem. Na istem naslovu naj bi deloval tudi Inštitut imunopatologije in preventivne medicine (IIPM), v katerem je polovični lastnik prej omenjeni Abidov, tako direktor kot tudi trije prokuristi družbe pa prihajajo iz Moskve. Na istem naslovu je registrirana še ena družba s podobnim imenom – Inštitut imunopatologije, kjer je lastnik in direktor prav tako Abidov. Živanovićeva in Abidov sta solastnika tudi v družbi Immunopharma plus, ki je prav tako registrirana na istem naslovu, petodstotni delež v tej družbi pa ima tudi Andrejev, uradni lastnik Galexa. Abidov in Andrejev sta v družbi direktorja, Živanovićeva pa prokuristka. Na Mesarski cesti 38 je registrirana še družba Mela medicinske storitve, v katerem sta Abidov in Živanovićeva spet solastnika, zadnja pa je tudi direktorica.

Kako so prišli do denarja?
Na okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti so nam potrdili, da je tožilstvo v zadevi vložilo obtožni predlog zoper odgovorno osebo zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin in preslepitve pri pridobitvi posojila. Če bi sodišče ugotovilo, da je šlo res za storitev kaznivega dejanja, se poraja vprašanje, kaj bo to pomenilo za Galex, ki je po mnenju poznavalcev lekarniške dejavnosti zanimiv predvsem zaradi družbe Vitapharm, v kateri ima 49-odstotni lastniški delež, 51-odstotna lastnica pa je ljubljanska Kemofarmacija.
Vitapharm je namreč glavni dobavitelj zdravil za Pomurske lekarne, v zadnjih enajstih letih je obseg teh poslov dosegel 130 milijonov evrov. Pred pojavom CNMT so se za Galex pri bankah zanimali tudi pri Kemofarmaciji, kjer so tako želeli priti do celotnega Vitapharma, in v Ljubljanskih lekarnah, a so oboji ponujali manj kot CNMT.

Zgodbi o Galexu in Pomurskih lekarnah se prekrižata še v eni ključni točki – med omenjeno krizo in ob prodaji Galexa je bil ves čas predsednik nadzornega sveta Galexa Ivan Zajc.

Če bi se domnevno preračunljiv scenarij nekdanjega vodstva Galexa izkazal za resničnega, je umestno tudi vprašanje, kako je lahko Poštna banka Slovenije, ki jo je v tistem času vodil Drago Pišek, Galexu vedno znova odobrila kredite, če jih ta ni mogel ustrezno zavarovati in so v bankah že takrat dvomili o resničnosti njihove poslovne zgodbe. Predsednik nadzornega sveta PBS je bil v času odobritve kreditov Matjaž Kovačič, predsednik uprave NKBM, ki je bila večinska lastnica PBS. Za komentar smo skušali prositi tudi Jablanovca, a se na naše klice ni odzival. Zgodbi o Galexu in Pomurskih lekarnah se prekrižata še v eni ključni točki – med omenjeno krizo in ob prodaji Galexa je bil ves čas predsednik nadzornega sveta Galexa Ivan Zajc, tedanji direktor Pomurskih lekarn. O teh bodo spet razpravljali tudi na današnji seji murskosoboškega mestnega sveta.
Nataša Juhnov
V eni od nekdanjih bank upnic menijo, da so pri soboškem farmacevtu Galexu ponarejali listine da so dobili milijonska posojila. 
galex