Na manjši vzpetini v Kuršincih pri Mali Nedelji je Turistična kmetija Vrbnjak, znana predvsem po ekološki pridelavi zelenjave, konjih in apartmajih, v katerih lahko gostje daleč stran od prometnega vrveža uživajo v objemu narave. Začetki kmetovanja Vrbnjakovih segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, ko sta oče in mama Antona Vrbnjaka, sedanjega nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to prevzela od stricev.
Leta 1994 so se začeli ukvarjati z vzgojo okrasnih rastlin in zelenjave. »Z ženo Miro sva leto kasneje prevzela kmetijo od mojih staršev, tri leta kasneje smo se začeli ukvarjati s pridelavo zelenjave na prostem, leta 2000 pa smo začeli gojiti paradižnik, solatne kumare, papriko in solato v pokritih prostorih oziroma rastlinjakih,« pot povzema Anton Vrbnjak. V tem času so opustili vzgojo okrasnih rastlin in se povsem posvetili pridelavi ekološke zelenjave, saj je bilo po njej vse več povpraševanja.
Tako sedaj v rastlinjakih, ki se raztezajo na petnajstih arih, letno posadijo okrog 2500 sadik paradižnika, toliko tudi kumar, okrog 500 sadik paprike, na okoliških njivah pa še približno dvajset tisoč sadik zelja in nekaj manj repe za kisanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ob zelenjavi še prašiči in konji
»Pridelano zelenjavo prodajamo ekološkim trgovinam, večinoma v Mariboru in Ljubljani, nekaj tudi v Pomurju, kisano zelje in repo dostavljamo nekaterim pomurskim vrtcem.« Ravno v času našega obiska so pri Vrbnjakovih čistili in strojno ribali zelje in repo, ki ju na tradicionalen način kisajo v sodih. »Računamo, da bomo okisali in zapakirali tri tone zelja in dve toni repe. Pakiramo sicer po željah strank, lahko se odločijo za pet- ali desetkilogramske posode, lahko pa kupijo tudi polkilogramske ali kilogramske posodice zelja ali repe.«
Vrbnjakovi se poleg vrtnarjenja ukvarjajo tudi z vzrejo krškopoljskih prašičev in s konji. »Imamo pet konj, vsi so primerni za jahanje, tudi za vožnjo s kočijo, prašičev pa imamo sedaj dvajset. Vzrejamo jih predvsem zaradi predelave suhomesnatih izdelkov,« nam je povedal gospodar. Dela na kmetiji zaradi številnih dejavnosti nikoli ne zmanjka. Največ ga imajo spomladi, ko sadijo zelenjavo, in jeseni, ko poteka spravilo. »Tudi sedaj nas v vrtnariji čaka precej dela, v rastlinjakih moramo posaditi sadike solate in za živali je treba skrbeti vsak dan.«
Babica za zajtrke
Poleg žene Mire za delo poprimejo tudi hčerka Maja, ko ji to čas ob študiju in delu dopušča, sinova Matej in Simon, ki sta se z domačije sicer že odselila, vendar še vedno rada prideta pomagat, in Antonova mama Marta, ki zjutraj poskrbi, da živali na kmetiji niso lačne, rada pa priskoči na pomoč tudi v kuhinji. Ker imajo na kmetiji apartmaje, kjer lahko gostje izberejo prenočitev z zajtrkom, je tovrstna pomoč babice zelo dobrodošla.
Dodatna turistična dejavnost je bila dolgoletna želja gospodarja Antona, ki so jo uresničili pred dvanajstimi leti. Štiri apartmaje so uredili v poslopju, v katerem so imeli nekoč garaže, v njih lahko naenkrat prespi osemnajst ljudi. Z različnih koncev države gostje k njim prihajajo na večdnevni oddih v naravo, pri čemer lahko jahajo konje, raziskujejo bližnjo in daljno okolico ali pa pomagajo pri delu na kmetiji.
»Takih je sicer zelo malo,« v smehu pove Anton Vrbnjak in doda, da v apartmajih spijo tudi otroci, ki se udeležijo poletnih taborov. Te so na kmetiji organizirali že sedmo leto zapored, udeležujejo pa se jih otroci iz vse Slovenije. »Na kmetiji je vedno pestro, zato bomo vztrajali, dokler bo šlo.«