Pomurski gasilci so bili do 14. decembra letos aktivirani 1056-krat, v intervencijah jih je sodelovalo 5782. V glavnem je šlo za požare, naravne nesreče, nesreče v cestnem prometu in zagotavljanje tehnične pomoči. So pa tudi razkuževali prostore v domovih za starejše, varstvenih centrih, zdravstvenih domovih in šolah, pripravljali prostore za karanteno in odvzem brisov, raznašali zaščitna sredstva po občinah, opravljali logistične prevoze ljudi in sredstev ter delovali v občinskih štabih civilne zaščite.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Anželj je tretji najbolje ocenjeni župan mestnih občin
Med tistimi, ki so župansko funkcijo nastopili leta 2022, je prejel najvišjo oceno.
Zmogli bodo
Delo pomurskih gasilcev v tem letu je na zadnjem letošnjem srečanju predsednikov in poveljnikov 21 gasilskih zvez povzel predsednik gasilskega regijskega sveta za Pomurje Milan Antolin, ki je tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS). »Časi so težki, vendar bomo zmogli, kar smo že dokazali v letu 2020. Zmogli bomo, če bomo še naprej delali strokovno. Zato me veseli, da nam je uspelo izpeljati potrebna izobraževanja, ki so predlani odpadla,« je dejal. Tečaj za nižje gasilske častnike je letos opravilo 43 pomurskih gasilcev, 30 kandidatov končuje tečaj za višje gasilske častnike. Ob tem so lani v regiji izurili 12 inštruktorjev za izvajanje tečajev, še sedem se jih je prijavilo za delo inštruktorjev v državnem gasilskem izobraževalnem centru na Igu.
Glavna težava je še vedno, da so izobraževanja in usposabljanja, od katerih je močno odvisna operativna sposobnost gasilcev, v zadnjih dveh letih potekala v omejenem obsegu ali celo mirovala. Čeprav so zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev širjenja bolezni covid-19, odpadle tudi obvezne društvene vaje in vaje gasilskih zvez, poveljnik pomurskih gasilcev Dušan Utroša in član poveljstva GZ meni, da so gasilske enote v Pomurju pripravljene za izvedbo svojega poslanstva. »To pa je, da kadar koli in kjer koli na intervencijah posredujemo po svojih najboljših močeh, da bi zaščitili ljudi in njihovo premoženje, premoženje širše družbene skupnosti in okolje, v katerem živimo.«
Ko se bodo razmere umirile, bo potrebnega ogromno dela, odrekanja in vztrajnosti, da bodo gasilske aktivnosti na takem nivoju, kot so bile pred koronavirusno krizo. »Vodstva gasilskih zvez in gasilskih društev bodo imela zahtevno delo pri gasilskem okrevanju po epidemiji,« meni poveljnik Utroša.
Olimpijada v Celju
V gasilski organizaciji se občuti izguba članstva, kohezivnosti društva, zainteresiranosti za delo ter omejeno vzdrževanje operativne pripravljenosti in pridobivanje denarja za delovanje in nakup opreme. Odpoved gasilskih tekmovanj in drugih dogodkov je za številna prostovoljna gasilska društva pomenila izpad finančnih prihodkov, ki omogočajo njihovo delovanje. Oba sogovornika zato upata, da bodo društvom zaradi tega še bolj na pomoč priskočili posamezniki, lokalne skupnosti, donatorji in sponzorji. K operativni pripravljenosti gasilcev namreč precej prispeva sodobna oprema, ki ni poceni.
Predsednik Antolin je na srečanju predsednikov in poveljnikov pomurskih gasilskih zvez še povedal, da ob tem v GZS pogledujejo proti prihodnjemu letu, ko bodo v Celju gostili gasilsko olimpijado, kar bo največji projekt slovenske gasilske organizacije. Letošnje državno gasilsko tekmovanje so kljub strogim varnostnim ukrepom izvedli na isti lokaciji, kjer bo mednarodna prireditev. Na prvenstvu so članice A PGD Bodonci zasedle 3. mesto, člani B PGD Korovci 4. mesto, člani B PGD Sveti Jurij 5. mesto, pionirji PGD Vučja vas in mladinci PGD Bolehnečici 7. mesto ter mladinci PGD Črenšovci 8. mesto.