Vlada je pred dnevi sprejela odlok o začasnem ukrepu sofinanciranja stroškov izvedbe reinjekcijskih vrtin ob uporabi geotermalne energije. To pomeni, da se bodo po odloku o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ta lahko namenjala tudi za investicije, ki bodo lahko prispevale k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Sklep vlade je dobra poteza, vendar sodeč po tem, kaj pravijo poznavalci razmer o položaju in možnostih izkoriščanja geotermalne energije pri nas, ni povsem jasno, v čigavo korist bo odločitev vlade bolj delovala, ali vlade, ki mora v odnosu do Evrope izpolnjevati zaveze zelenega gospodarstva, podjetij z izkoriščanjem geotermalne energije ali varovanja okolja samega.
Ali je sklep vlade pisan tudi na kožo podjetjema Paradajz in Ocean Orchids, ki za svojo dejavnost že vrsto let uporabljata geotermalno energijo, nimata pa reinjekcijske vrtine?
Super, odlično pet, ampak ...
»Super, odlično pet,« o sklepu vlade pravi Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids. Da lahko kmetijsko ministrstvo po nekajletnih prizadevanjih prejšnje ministrice Aleksandre Pivec in zdajšnjega Jožeta Podgorška sploh objavi razpis za sofinanciranje reinjekcijskih vrtin, je po njegovem mnenju pomemben uspeh tega resorja. Okoljske teme so bile namreč doslej v domeni ministrstva za okolje in prostor, s tem pa tudi možnost sofinanciranja. Zdaj bo po sklepu vlade del sredstev sklada za podnebne spremembe namenjenih za razpis, ki ga bo pripravilo kmetijsko ministrstvo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(VIDEO) Tako poteka pravilna vožnja v spornem dvopasovnem krožišču v Lendavski ulici
Pri vključevanju v krožišče z dvema prometnima pasovoma moramo najprej zapeljati na levi oz. notranji prometni pas, če krožišča ne nameravamo zapustiti pri prvem izvozu. V krožišču v Lendavski ulici v Murski Soboti se večina voznikov tega ne drži.
Ob tem dosežku, pomembnem za kmetijsko dejavnost, Ferenčak opozarja na več nedorečenosti tako glede razpisa kot vprašanj, povezanih z njim.
Prvo vprašanje se nanaša na delež državnega sofinanciranja naložbe. »Če bo to 50 odstotkov, bo premalo, če 70 odstotkov, pa se lahko pogovarjamo naprej,« je jasen Ferenčak.
Druga neznanka je, ali bodo imetniki reinjekcijskih vrtin lahko za kritje stroškov njenega delovanja, ki bodo ob veliki porabi energije ter drugih stroških zagotovo presegali sto tisoč evrov na leto, v prihodnje pridobili obratovalno podporo. Torej takšno podporo, kot se že zdaj podeljuje za sončne elektrarne ali kogeneracijo. »Tudi ekonomsko mora imeti naložba glavo in rep,« pove Ferenčak.
Tretje vprašanje pa je, kdo bo prevzel tveganje za naložbo, če reinjekcijski sistem ne bo deloval. Kajti ni nujno, da bo mogoče izrabljeno vodo spraviti nazaj v podzemlje. Ob tem bo v vsakem primeru finančni vložek v reinjekcijsko vrtino krepko presegel dva milijona evrov.
Kaj če sistem ne bo deloval
Podobno ugotavlja tudi Kristjan Magdič, sodirektor podjetja Paradajz, in poudari, da bi morali pri sofinanciranju najprej govoriti o geotermalno-reinjekcijskem paru. Država bi namreč morala pri podeljevanju subvencije v enak položaj postaviti investitorje, ki bi obe vrtini izvedli povsem na novo zdaj, in tiste, ki geotermalno vrtino že imajo in bi tej dodali reinjekcijsko.
Tudi sam opozori na veliko negotovost glede učinkovitosti reinjekciranja zaradi strukture podzemlja oziroma trdote peščenjakov, kamor bi vračali izrabljeno vodo. Marsikatera reinjekcijska vrtina na območju Panonske nižine namreč zato ne deluje ali je delovala le kratek čas ali v nezadostni meri glede količine vračanja vode, še pove Magdič, povsem neznane pa so tudi okoljske posledice potiskanja vode z visokim tlakom v takšne strukture v globinah.
Enako kot Ferenčak opozori še na ekonomsko tveganje. V primeru nedelovanja sistema bi namreč moralo podjetje, ki bi za naložbo pridobilo sofinanciranje, ta sredstva vračati.
Ključno pa je, doda, da država nima ideje za celostni sistem izkoriščanja geotermalne energije. Država bi morala za to pripraviti jasen koncept, še pove Magdič.
Tega nekatere države že imajo izdelanega, še posebej podrobno Nizozemska, zajemati pa bi moral tudi spremembe glede obratovalne podpore. Ta je namreč v Sloveniji namenjena samo za naprave za proizvodnjo električne energije, v tujini pa tudi za obnovljivo energijo na splošno.