Glavna tema tokratne seje Razvojnega sveta Pomurske regije (RSR), ki ga sestavljajo člani iz vrst lokalnih skupnosti, gospodarstva in nevladnih organizacij, je bil dogovor za razvoj regij (DRR) - eden izmed pomembnejših mehanizmov za neposredno financiranje regijskih projektov. Razvojni svet vzhodne kohezijske regije je namreč pred enim tednom razdelil dobrih 298 milijonov evrov med osem regij, ki sestavljajo vzhodno kohezijsko regijo. Pomurski regiji bo pripadlo dobrih 40,4 milijone evrov, kar je nekoliko več od dobrih 38 milijonov evrov, kolikor je regiji pripadlo v programskem obdobju, ki se bo izteklo konec letošnjega leta. Aktualen DRR Pomurske razvojne regije sicer vključuje 16 regijskih projektov, in sicer 7 projektov poslovnih con in 1 projekt PONI, 6 projektov kolesarskih povezav in 2 projekta nadgradnje vodovodnega sistema. Od tega je zaključenih 12 projektov, štirje projekti pa se morajo zaključiti še letos, sicer bo prišlo do ostanka sredstev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
POTRJENO: Za razvoj Pomurja na voljo dobrih 40 milijonov evrov
Razvojni svet vzhodne kohezijske regije se je dogovoril o delitvi sredstev, ki bodo na voljo posameznim regijam znotraj kohezijske regije vzhodna Slovenija v okviru dogovora za razvoj regij.
Pri nadgradnji vodovoda očitno ni vse rožnato
Med največjimi projekti, ki so v teku in se financirajo iz DRR, je tudi 36-milijonska nadgradnja vodovodnega sistema B. Znano je, da se s projektom mudi, poleg časovne stiske pa preglavice povzročajo tudi podražitve. Po predstavitvi stanja na projektu s strani Riharda Peurače, župana nosilne občine Rogašovci, je soboški župan Damjan Anželj opozoril, da v zvezi z nadgradnjo vodovodnega sistema stvari niso tako lepe, kot je morda to videti. "Neizkoriščenega deleža je 3,2 milijona evrov, če bomo to presegli, bomo občine morale same doplačati," je poudaril soboški župan in dodal, da se poleg tega za projekt najemajo krediti, ob tem pa občine plačujejo drage obresti, ki so porazdeljene na delež lastništva v javnem podjetju, ki upravlja z vodovodom, in ne na podlagi udeležbe na projektu. "Nekdo ne opravlja svojega dela, mi pa to toleriramo in bomo nosili odgovornost," je še pristavil Anželj. Z njim se je strinjal beltinski župan Marko Virag, ki je povedal, da se očitno s prve faze vodovoda, ki so ga ravno tako spremljale številne težave, ob tem pa naj bi zdaj nad občinami visela tudi tožba zaradi določenih nepravilnosti, niso ničesar naučili "Takšne projekte naj ne vodi občina, ki je kadrovsko premajhna," je poudaril. Koordinatorka projekta z rogašovske občine mu je replicirala, da je bivši župan Edvard Mihalič proti njihovi volji prevzel vodenje projekta, a da se trudijo po najboljših močeh in so projekt pripeljali do izvedbene faze, Peurača pa je občine pozval k sodelovanju in napovedal sestanek s soboškim županskim kolegom.
Ministrstva pozvali k upoštevanju regijskih potreb
V nadaljevanju je predsedujoči Tadej Ružič skupaj s skrbnico regije Metko Farič z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj člane RSR seznanil z povabilom razvojnim svetom za pripravo in podpis DRR v novem programskem obdobju, in sicer v okviru cilja evropske kohezijske politike Pametnejša Evropa. Gre za tako imenovane projekte PONI - Podjetno nad izzive, katerih cilj je krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje delovnih mest v tovrstnih podjetjih. Razvojni svet posamezne regije, tudi Pomurske, mora osnutek DRR posredovati do 30. oktobra letos, a torej zgolj za ta prvo ciljno politiko. Za preostali dve ciljni politiki - Zelena, okolju prijaznejša nizkoogljična Evropa, kjer bodo imeli mesto projekti, povezani z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, pitno vodo in zeleno infrastrukturo, in Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti, kjer bo denar na voljo predvsem za trajnostno mobilnost in kolesarske povezave - bodo torej prišli na vrsto pozneje, v okviru dopolnitve povabila. Tudi pri tej točki so člani RSR, predvsem iz vrst lokalnih skupnosti, opozorili na ovire ki bodo občinam dejansko onemogočile črpanje sredstev in prijavo projektov. Glavna težava tiči v kriterijih in pogojih za obnovo kanalizacijskega omrežja in sekundarnega vodovodnega omrežja, saj bodo sredstva namenjena zgolj za novogradnje in za 10 tisoč ali več novih priklopov. "Evropa tega nikjer ne omejuje, sami si takšna pravila določamo. Žalostno. Ne vidim enakomernega regionalnega razvoja, če vsi ne dobimo isto oziroma tisti, ki so pred nami, dobijo še več," je bil kritičen soboški župan, ki sta mu sledila tudi lendavski župan Janez Magyar in radenski župan Roman Leljak. "Tega nobena občina v Pomurju ne bo mogla koristiti, saj ne bo dosegla pogojev," je opozoril Magyar, Leljak pa je spomnil, da imajo praktično vse pomurske občine kanalizacijsko infrastrukturo dotrajano in staro, same pa je ne bodo mogle obnoviti. Odprta pa ostajajo vprašanja, ali bo izvedljivo prenašanje sredstev med različnimi ciljnimi politiki, ali bodo predmet financiranja lahko tudi male čistilne naprave in ali bodo občine lahko kot upravičeni strošek uveljavljale tudi davek na dodano vrednost. RSR je tako soglasno sprejel več sklepov, s katerim je v prvi vrsti pozval pristojna ministrstva, da pri pripravi kriterijev in pogojev za uvrščanje projektov v dogovor za razvoj regij upoštevajo regijske potrebe in specifike razvojnih projektov, za pripravo analitičnih vsebin za DRR pa so zadolžene razvojne agencije, in sicer do konca avgusta.
Ko so pogovori o razvoju brez učinka
Tudi konec seje RSR je minil v duhu opozoril na podhranjenost občin. Leljak je spomnil na premajhno višino povprečnine in na spremembe, ki povečujejo finančne obveznosti občin. "V tem mandatu še nisem videl zakona, ki bi vsaj malo razbremenil občine," je navrgel radenski župan in spomnil na nov predlagani pravilnik za vrtce, ki prinaša stroške za dodatne zaposlitve, in na predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, ki tako rekoč ukinja režijske obrate in na glavo postavlja tudi izvajanje javnih služb v okviru javnih komunalnih podjetij. "Mi smo razvojni svet Pomurske regije - kako naj se o razvoju pogovarjamo, če komajda zagotavljamo sredstva za zakonske naloge. To je brez učinka. Lahko se pač dosti pogovarjamo, imamo ideje, a morali bomo na nekoga nasloviti te potrebe in jasno povedati," je bil kritičen soboški župan, ki je ravno tako spomnil na podfinanciranost lastne občine, zaradi česar posledično trpijo razvojne investicije. Virag je ob tem predlagal, da naj občine s pomočjo reprezentativnih združenj pridobijo dejansko finančno sliko, ki to dokazuje, da bodo tako lahko pred finančnim ministrstvom nastopili z argumentiranimi podatki in številkami. Že ta četrtek je na sporedu seja še enega regijskega organa, in sicer Sveta pomurske razvojne regije, ki ga sestavlja 27-erica pomurskih županov. Tudi v Kuzmi, kjer bo tokrat potekala, je za pričakovati podobna, morda še ostrejša opozorila iz vrst pomurskih županov.