Lastniki belih vrb so vsakih pet do deset let veje odstranjevali z namenom pridobitve lesa za drva. Tako so tudi nastale značilne oblike dreves. Potreba po pridobivanju lesa iz vej se je zaradi drugih virov energije zmanjšala, veje pa so se debelile. Kmalu so postale tako težke, da so se številne vrbe na delu, kjer so odstranjevali veje, razklale in postopoma propadle. Povedali so še, da so glavate vrbe življenjski prostor hrošča puščavnika. Ta naseljuje debelejše vrbe, ki imajo na deblu eno ali več dupel, v katerih je leseni mulj z glivami. V tem mulju živijo in se prehranjujejo ličinke puščavnika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Odrasli hrošči živijo od nekaj tednov do treh mesecev na drevesu, v času razmnoževanja letajo na zelo kratke razdalje. "Za ohranitev vrste je zato pomembno, da imamo na območju pojavljanja puščavnika mrežo ustreznih glavatih vrb," poudarjajo v Krajinskem parku Goričko.