Rast gob sprožijo okoljski dejavniki, v prvi vrsti vlaga in temperatura, nam je povedal Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor. V prejšnjih dneh so bile razmere za rast zelo ugodne, saj je bilo v tleh dovolj vlage, pa tudi temperature ponoči so bile dovolj visoke.
Sezona rasti gob v Sloveniji je od zgodnje pomladi do pozne jeseni, včasih traja samo nekaj dni, lahko tudi do nekaj tednov, večina vrst gob pa se pojavi septembra in oktobra. Za pojavljanje gob so značilna velika letna nihanja, dobre letine se po besedah sogovornika zgodijo približno na pet do sedem let, izjemne gobje letine pa so redek pojav, ki se zgodi mogoče na dvanajst do petnajst let ali še redkeje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
V Mikološki zvezi Slovenije so v skoraj šestdesetih letih delovanja spoznali in s slovenskimi imeni poimenovali okoli tri tisoč vrst gob, strokovnjaki pa ocenjujejo, da v Sloveniji raste okoli 15 tisoč vrst, od tega jih je okoli 30 smrtno strupenih. Med najbolj značilnimi vrstami, ki jih nabirajo tudi gobarji v Pomurju, so spomladi marčna polževka, užitni smrček, žvepleni lepoluknjičar, poleti navadna lisička, poletni goban, zelenkasta in modrikasta golobica, orjaški dežnik in travniški kukmak, jeseni so to jesenski goban, dedki in turki, lijasta trobenta, črna trobenta, užitna golobica, zimska kolobarnica, sočna mlečnica in užitna sirovka, pozimi pa zimska panjevka, bukov ostrigar in bezgova uhljevka.
Dva kilograma na dan
Gobarjenje po zakonodajnih okvirih sodi med rekreacijo v gozdu, z zakoni pa je določeno tudi, kako se morajo gobarji obnašati v gozdu. Pri nabiranju gob morajo upoštevati zakon o gozdovih, uredbo o varstvu samoniklih gliv in uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. Med drugim je v omenjeni zakonodaji zapisano, da lahko posameznik nabere dva kilograma gob dnevno, jasno pa je tudi, da neprekinjen odvzem razmnoževalnih enot zmanjšuje število uspešnih naselitev novih osebkov, zato je treba nabirati le odrasle gobe, saj so te že odvrgle trose in poskrbele za nadaljevanje vrste. »V praksi to pomeni, da ne smemo pobirati malih gob, četudi so tako vabljive za vlaganje. Dobro se je naučiti tudi, katere so zavarovane vrste gob v Sloveniji, kar določa uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. Te gobe je prepovedano nabirati,« poudari Šerod.
Pri nabiranju je dobro vedeti tudi, da je prepovedana uporaba vseh pripomočkov, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Prav tako je treba gobe grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni in zračni embalaži, ki omogoča širjenje trosov, in ne v plastičnih vrečkah. Prav tako gob ne smemo brcati ali jih pohoditi.
Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo skupaj s policijo, Zavodom za gozdove Slovenije ali z nadzorniki Krajinskega parka Goričko tudi v Pomurju opravi dva do tri akcije nadzora, največ v severnem delu Goričkega. »Sankcije se izrekajo predvsem zaradi prevelike količine nabranih gob, včasih tudi zaradi nabiranja zaščitenih vrst gob. Večino nadzorov opravljamo v času gobarske sezone sočasno z drugimi inšpekcijskimi pregledi, odzovemo pa se tudi na prijave,« so nam povedali na kmetijskem inšpektoratu.
Previdnost pri uživanju
Poleg upoštevanja zakonitosti pri nabiranju gob je treba biti pozoren tudi pri njihovem uživanju, saj lahko sicer pride do zastrupitve z gobami. Simptomi zastrupitve se lahko pojavijo v nekaj minutah ali šele po nekaj urah. Prvi znaki so slabost, znojenje, zaspanost, motnje ravnotežja, boleče grlo, bruhanje, driska in povišana telesna temperatura. Kot je povedal Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, morajo pri utemeljenem sumu na zastrupitev z gobami na zdravniški pregled vse osebe, ki so jedle iste gobe, četudi nimajo težav. Zastrupitve z gobami se razlikujejo po kliničnih znamenjih in po dobi inkubacije oziroma po času, ki preteče od zaužitja do prvih znakov zastrupitve.