Na današnji izredni seji državnega zbora bo Slovenija najverjetneje dobila novega predsednika vlade. Robert Golob, kandidat za mandtarja, je v svoji predstavitvi izpostavil upanje za boljšo prihodnost, ki je po njegovih besedah univerzalno. "Mi pa moramo za to delati, vsako sekundo, vsak dan in cela štiri leta. Ali pa dvakrat po štiri leta, če bo to potrebno," je poudaril. Ob tem je spomnil tudi na sodelovanje s civilno družbo in skupno iskanje rešitev.
"Mi smo tisti, ki moramo služiti ljudem in ne obratno. Edino na ta način bomo lahko nekoč z dejanji, ne z današnjimi besedami, pridobili tudi zaupanje ljudi. Ljudi z leve, z desne in s sredine," je povedal v svojem nagovoru poslankam in poslancem. V nadaljevanju se je osredotočil na tri programske teme, ki naslavljajo socialno-pravično in solidarno državo, ki bo temeljila na znanju.
Reforma zdravstva po Golobovo
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Pri socialni državi se je osredotočil na javni zdravstveni sistem, kjer je napovedal zgodovinski eksperiment, s katerim se bodo lotili reforme zdravstva. V kratkem bo tako pripravljen interventni zakon, katerega del je načrt stresnega testa. V naslednjih 18 mesecih želijo poiskati skrajne meje javnozdravstvenega sistema, da bi ga v letu 2024 zares reformirali za naslednjih 20 let. K sodelovanju bodo povabili vse zdravnike, medicinske sestre in vso negovalno osebje ter ekonomske in pravne strokovnjake, ne glede na njihovo ideološko pripadnost.
Pred njimi tudi težke odločitve
Naslovil je tudi energetsko in prehransko draginjo, kjer si želijo odpraviti prisotno negotovost, začeli pa bodo s prostovoljnimi pogovori s proizvajalci in trgovci, na koncu če bo potrebno, pa ne izključuje regulacije cen. Kot je dejal, bo vsak moral prevzeti del bremena, a na pošten in pravičen način, da bo jasno, koliko je upravičenih in koliko špekulativnih dvigov cen. Omenil je tudi solarizacijo in elektrifikacijo Slovenije, kateri se bo moral celoten javni sektor prilagoditi.
Kot tretjo prioriteto, pa je navedel družbo znanja, do katere bi prišli z digitalizacijo in z vlaganjem v ljudi. Ponovil je besede, da si ne želijo države, v kateri bi imeli v gospodarstvu delovna mesta z nizko dodano vrednostjo. "Ne želimo si države ali družbe hlapcev. Ne bomo hlapci. Po tem se ločijo družbe, ki imajo visoko vrednost blaginje - skandinavske, če hočete, protestantske - od mogoče naše danes," je ponazoril. Posebno pozornost je namenil tudi mladim in upokojencem. "Odločitve, ki jih bomo morali sprejemati ne bodo vedno enostavne. Dostikrat se bomo morali odločiti, ali damo prednost ljudem ali kapitalu, recimo. Ta je enostavna. Sprejemali bomo take odločitve, ki ne bodo krnile dostojanstva ljudi," je še napovedal kandidat za mandtarja.
Mandatarja bo po razpravi izvolil državni zbor na tajnem glasovanju.
Kaj so povedali pomurski poslanci?
V razpravi pred glasovanjem so se oglasili tudi nekateri pomurski poslanci. Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath si je tako zaželel dobro sodelovanje z novim mandatarjem, kot je bila praksa doslej, in mu izrazil podporo. Spomnil je na potrebo po regionalnem razvoju in opozoril na demografski problem. Spravno je deloval tudi Jožef Horvat (NSi), ki je ravno tako poudaril potrebo po skladnejšem regionalnem razvoju in izrazil željo po vzpostavitvi pokrajin. "Če bo uspelo vam, bo uspelo Sloveniji. In naj uspe Sloveniji," je dejal ob koncu svojega govora. Med poslanci Golobove stranke se je oglasil Darko Krajnc, ki je izrazil obžalovanje nad razpravo opozicije in pohvalil odločnost ter učinkovitost svojega predsednika. Poudaril je, da Slovenija potrebuje spremembe, kar so izrazili volivci z visoko udeležbo na volitvah in izraženo podporo Gibanju Svoboda. Povedal je tudi, da se lahko o rezultatih začnejo pogovarjati šele, ko bodo začeli dejansko delati.
Ob koncu se je oglasil še kandidat za mandatarja, ki se je na nekatere očitke iz opozicije o socializmu odzval, da naj mu pokažejo člen v koalicijski pogodbi, ki govori o socializmu in ga bodo takoj črtali. "Vse špekulacije o uvajanju socializma so popolnoma iz trte zvite," je poudaril Golob in pojasnil, da napoved davčnih reform ne predvideva obdavčitve dela, ampak premoženja, pa še to po progresiji, kar pomeni, da 80-odstotkov prebivalcev sploh ne bo obdavčenih.
Ker je ostalo še nekaj časa za razpravo, je spregovoril tudi nekdanji lendavski župan Janez Magyar (SDS), ki je v dokaj povezovalnem tonu spomnil na pomen občin in izrazil upanje, da bo Golobova vlada imela posluh zanje. Golob mu je repliciral, da bo v novi vladi večina ljudi iz obrobja, ki razumejo potrebe regionalizacije. "Brez prave regionalizacije ne bo preboja in krepitev občin kar tako, ne vodi do preboja, saj so premajhne, predvsem pa razvojni projekti presegajo njihove meje," je pojasnil svoje videnje ter pri tem izpostavil sodelovanje z NSi pri regionalizaciji, spremembi volilne zakonodaje in poenostavitvi postopkov, v katere je sam trenutno vpet. "Slovenija je tukaj unikatna. Ko se bom usedel na stol predsednika vlade, bomo hkrati imeli dva predsednika vlade," je ponazoril situacijo, do katere bo dejansko prišlo. Janez Janša bo opravljal tekoče posle do izvolitve nove vlade, Robert Golob pa bo ta čas predsednik vlade brez ministrov.
Na tajnem glasovanju je Golob dobil potrebno podporo, saj je zanj glasovalo 54 poslancev, proti jih je bilo 30, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Koalicija ima sicer v državnem zboru skupno 53 glasov, napovedana pa je bila tudi podpora obeh poslancev narodnih skupnosti. Po izvolitvi je Golob zaprisegel in nagovoril državni zbor ter se zahvalil za podporo.
Na družbenem omrežju Twitter mu je že čestital tudi Janez Janša.
Jevšek na zaslišanje v soboto, Šinkova v ponedeljek
Golob je po izvolitvi v državni zbor vložil listo ministrskih kandidatih, ki bodo v naslednjih dneh zaslišani pred pristojnimi odbori. Aleksander Jevšek, ki prevzema kohezijo in regionalni razvoj, naj bi bil zaslišan že to soboto, Irena Šinko, kandidatka za kmetijsko ministrico pa bo prišla na vrsto v ponedeljek. Zaradi predloga posvetovalnega referenduma, ki so ga vložili v SDS v zvezi s spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev povečuje na 20, bo nova vlada oblikovana po obstoječem zakonu. To pomeni, da bodo resorji ostali enaki kot pri odhajajoči Janševi vladi, ravno tako ne bo treh novih. Nekateri ustavni pravniki so ob tem izrazili mnenje, da bo to ob prihodnji spremembi zakona pomenilo, da bodo ministri, pri katerih bo prišlo do sprememb, morali znova skozi ves postopek - zaslišanje in glasovanje v državnem zboru. Glede na časovnico bo sicer nova vlada skoraj zagotovo oblikovana do 3. junija, kar so v koaliciji ves čas zasledovali. O celotni ministrski ekipi bi lahko poslanci glasovali celo pred tem datumom.
Iz vrst opozicijske SDS je bilo slišati sicer nekaj očitkov o krštivah poslovnika tako glede časovnice zaslišanj, ministri so lahko namreč zaslišani najhitreje v treh dneh po vložitvi kandidatne liste v državni zbor, kakor glede razreza v delovnih telesih državnega zbora, saj se v SDS ne strinjajo glede razdelitve predsedniških in podpredsedniških mest, ravno tako niso predlagali kandidata za podpredsednika državnega zbora. Kandidatko za podpredsednico pa so predlagali v koalicijski Levici, in sicer Natašo Sukič - Prekmurko po rodu. Sukičeva je na tajnem glasovanju dobila 52 glasov za in 29 proti ter je tako postala podpredsednica državnega zbora.
Kar se tiče pomurskih poslancev, ki bodo zasedli predsedniško ali podpredsedniško mesto v posameznem delovnem telesu, predlagani razrez predvideva, da bi Darko Krajnc zasedel mesto podpredsednika Mandatno-volilne komisije, Ferenc Horvath bi bil predsednik Komisije za narodne skupnosti, Sari Žirbrat bi pripadlo podpredsedniško mesto v Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Tine Novak bi bil podpredsednik Odbora za finance, Vera Granfol podpredsednica Odbora za zdravstvo, Damijan Zrim pa podpredsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.