Vlada Janeza Janše je v času covida z enim od številnih interventnih zakonov koncesionarjem, ki so jim rudarske pravice potekle v letih 2021 in 2022, omogočila enostavno 18-mesečno podaljšanje. Vlada Roberta Goloba je sebi in koncesionarjem sedaj kupila še več časa – z novim interventnim zakonom je omogočila, da se več kot 100 rudarskih koncesij, ki potečejo v obdobju od junija letos do konca leta 2024, podaljša še za dve in pol leti zgolj s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi, torej brez potrebne odločbe pristojnega organa. Predlog zakona je sprva predvideval celo triletno podaljšanje, a so poslanci to določilo po kritikah v zakonodajnem postopku nekoliko okrnili.
Kot so na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnili v predlogu zakona, posledice epidemije na področju rudarskih pravic še trajajo, zaposleni na ministrstvu pa so preobremenjeni s tekočimi zadevami, ki jih rešujejo z zaostankom zaradi prekinitve dela med epidemijo. Prišlo naj bi tudi do dlje časa trajajoče prekinitve na področju sprejemanja prostorskih aktov občin, ki so v nekaterih primerih potrebni za podaljšanje veljavnosti koncesije.
Na ministrstvu je do 8. maja na pregled čakalo še 80 vlog za pridobitev koncesije, a do junija ne bodo mogli izpeljati vseh potrebnih postopkov za njihovo podaljšanje. Tako bi prišlo do njihovega prenehanja in velike gospodarske škode za koncesionarje ter tudi širše gospodarstvo, ki je odvisno od dobave mineralnih surovin. Državni proračun bi lahko bil prikrajšan za milijon evrov iz naslova koncesij, izguba koncesij pa bi vodila v zaprtje več kot 25 podjetij, s čimer bi bilo ogroženih več kot 1000 delovnih mest.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na kanadskem festivalu dokumentarnega filma vrteli Duhovnico
V Torontu se je konec tedna sklenil letošnji festival dokumentarnega filma Hot Docs, ki velja za največjega v Severni Ameriki. Na njem so prikazali tudi slovenski dokumentarec režiserke Maje Prettner z naslovom Duhovnica (Woman of God).
Z zakonom tudi do novih gramoznic?
Na območju Pomurja je ta hip veljavnih 11 koncesij, od tega imajo družbe Nograd, Segrap in Pomgrad po dve koncesiji za različne pridobivalne prostore. Od teh 11 koncesij je lahko do izrednega podaljšanja v skladu z interventnim zakonom upravičenih osem koncesijskih razmerij, ki se iztečejo v obdobju od letošnjega junija do konca prihodnjega leta. Med njimi gre za koncesionarje Pomgrad, Segrap in Nograd, ki s proizvodnjo potrebnih surovin za gradbeništvo, kot sta prod in pesek, pokrijejo čez 80 odstotkov tovrstnih potreb v Pomurju in zaposlujejo čez 1000 oseb. Vsem navedenim družbam veljavna koncesija poteče 10. junija. »Podjetje Nograd je vložilo vlogo za podaljšanje, podjetji Pomgrad ter Segrap pa za pridobitev nove rudarske pravice. Upravni postopki potekajo in še niso zaključeni,« so nam pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.
To pomeni, da bi v Pomgradu in Segrapu širili pridobivalni prostor, saj so obstoječega – v naravi sta to soboška gramoznica in gramoznica Krapje – že izčrpali. V predlogu zakona je sicer eksplicitno navedeno, da se »nanaša na podaljšanje obstoječih rudarskih pravic in ne na ustvarjanje novih razvojnih projektov«, ampak Janez Rožmarin, tehnični direktor Segrapa, nam je zatrdil, da bo zakon zajemal tudi njih. V Segrapu so namreč že dobili rdečo luč Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije, saj so naravovarstveniki ocenili, da so z gramoznico Krapje presegli območje podeljene rudarske pravice ter s tem povzročili nepopravljivo okoljsko škodo in uničenje zavarovanih vrst in habitatov. Kakšna rešitev je predvidena za primer Pomgrada in Segrapa oziroma, če je ta nemara res že zajeta v zakonu, nam na ministrstvu za naravne vire in prostor še niso znali pojasniti. Na možnost ali bolje rečeno nevarnost širitve pridobivalnih prostorov v okviru sprejetega zakona pa je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je imela k zakonu precej kritičnih pripomb.
Občine s pomembno vlogo
Tako so opozorili, da lahko predvidene rešitve pomenijo neustaven poseg v lastninsko pravico in kršitev načela enakosti pred zakonom, ter poudarili, da je že drugo zaporedno izjemno podaljšanje rudarske pravice isti skupini koncesionarjev preslabo obrazloženo in utemeljeno. Predlagatelji zakona jih tako niso prepričali z argumentom o reševanju zaostankov zaradi prekinitve dela med epidemijo in domnevnih prekinitvah pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov, ki so potrebni za podaljšanje koncesije. Naj spomnimo, da so lani v Občini Rogašovci s sprejetjem prostorskega akta omogočili nadaljnje »rudarjenje« v sotinskem kamnolomu, v soboški občini pa so sprejeli prostorski akt za novo gramoznico Jezera v bližini obstoječe pri Bakovski ulici.
Pomembno vlogo pri rudarskih koncesijah imajo tako tudi občine, saj jim praviloma pripada polovica koncesijske dajatve, ki jo morajo plačevati koncesionarji na njihovem območju. Pri celotni problematiki pa ni odveč dodati, da bo 2,5 letno skoraj samodejno podaljšanje toliko koncesij v praksi pomenilo, da se bodo te iztekle po mandatu sedanje vlade in bi se morala nova vlada ponovno ukvarjati z isto težavo, katere reševanje sta njeni predhodnici preložili. Na ministrstvu sicer napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu začeli postopek spremembe zakona o rudarstvu, s katero bodo skušali rešiti nekatera odprta vprašanja na področju rudarstva.
Britanci bi lahko terjali še več
Kako konfuzno, kaotično in neusklajeno je delovanje države, kaže poziv državnega odvetništva ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu v zvezi z interventnim zakonom o podaljšanju rudarskih koncesij. Ta organ se je z zakonom seznanil šele tik pred njegovo obravnavo v matičnem odboru v državnem zboru, čeprav se ga zaradi odprtega arbitražnega postopka, ki so ga sprožili v britanski družbi Ascent Resources zoper Slovenijo, neposredno dotika. V državnem odvetništvu so tako opozorili, da Britanci zaradi nezmožnosti izkoriščanja zemeljskega plina na Petišovskem polju s pomočjo hidravlične stimulacije državi očitajo povzročeno škodo v višini 500 milijonov evrov, ta pa se z vsakim dnem še povečuje. Rudarska koncesija se slovenskemu partnerju Britancev, družbi Geoenergo, izteče letos, a so že vložili vlogo za podaljšanje, kar pomeni, da se jim bo z interventnim zakonom samodejno podaljšala. To jim prinaša podlago za nadaljnje utemeljevanje še večje škode vse do novega poteka rudarske pravice. K umiku zakona so sicer pred tem pozvali še v Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave, državni svet pa je predlog zakona podprl.