Vlada je danes opravila obisk Posavja, kjer je v Krškem opravila terensko sejo. Po besedah premierja Roberta Goloba je lokacija bila izbrana iz dveh razlogov, in sicer zaradi priprav na jesenski referendum o izgradnji drugega bloka tamkajšnje jedrske elektrarne ter zaradi položitve temeljnega kamna za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradiaoktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Kot je dejal Golob, je vlada tako izpolnila zgodovinski dolg in nujen korak za pripravo na novo nuklearko. "Izpolnjujemo ključen zadržek, da lahko suvereno govorimo o gradnji novega bloka, brez pogojnikov in slabe vesti," je poudaril premier in na kratko predstavil še tri pomembne točke, o katerih so danes odločali na vladi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Reforme: Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo bo 1 proti 7, do konca mandata pa bodo ustvarili stroj za gradnjo 3000 stanovanj na leto
Na koalicijskem vrhu tokrat o reformi plačnega sistema v javnem sektorju in o stanovanjski reformi.
Milijarda brez novega davka
Prva stvar, ki v zadnjih dneh precej odmeva, so izhodišča za zakon o gradnji javnih najemnih stanovanj. Gre za izhodišča, ki so bila napovedana že lanskega februarja na koalicijskem vrhu, ko je bilo povedano, da bodo do konca mandata "ustvarili stroj za gradnjo 3000 stanovanj na leto". Za to naj bi bilo potrebnih 100 milijonov evrov na leto, a ključen izziv je bil, kje zagotoviti ta sredstva. Veliko se je govorilo predvsem o nepremičninskem davku, a danes je Golob to zavrgel.
Vlada bo tako v naslednjih desetih letih zagotovila milijardo evrov, da se zgradijo javna najemna stanovanja, pri čemer se po besedah premierja ne predvideva novega davka, ampak bo sistemski vir zagotovljen skozi zakon iz državnega proračuna. V proračunih za prihodnji dve leti naj bi bila tako ta sredstva, torej po 100 milijonov evrov v vsakem letu, zagotovljena. Podrobnosti naj bi v nadaljevanju predstavil pristojen minister za socialno prihodnost Simon Maljevac.
Javna služba v domeni policije
Vlada je danes sprejela tudi nekaj odločitev na področju zdravstva, ki po navedbah predsednika vlade ostaja prva prioriteta vlade. Sprejeta je bila tako uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega prispevka, pri čemer so povečali sredstva predvsem za otroške programe, in mehanizem, s katerim naj bi po besedah Goloba "bolj pravično razporejani sredstva med zasebnimi in javnimi izvajalci določenih storitev". Ravno tako je bil sprejet sklep, da se bo prvič v zgodovini organizirala služba hitre medicinske pomoči s helikopterjem na način, ki je predpisan na evropski ravni. "Do danes smo improvizirali in si pomagali z vojaškimi polovili, sedaj gremo v namensko izgradnjo flote in infrastrukture," je napovedal premier in pojasnil, da bo ta javna služba odslej v domeni Slovenske policije, ki bo oblikovala namenske enote za reševanje življenj. Zaenkrat sta predvideni dve bazi, z možnostjo razširitve na štiri, v naslednjih letih pa naj bi v ta namen šlo do 50 milijonov evrov. Kdaj bi lahko sistem zaživel, ni znano, saj bo vlada preko javnega razpisa nabavljala helikopterje, pri čemer je odvisna od dobavnih rokov.
Kot tretjo stvar je premier navedel še obuditev ekonomsko-socialnega dialoga. Kot je zatrdil, so s sindikati in predstavniki delodajalcev uspeli doseči dogovor, da se še v tem mesecu sestanejo, sicer pa so na vladi danes sprejeli protokol o sodelovanju znotraj dialoga.