V Mestni občini Murska Sobota deluje 136 športnih društev, od tega je aktivnih okoli 80, ostala so bolj pasivna, ustanovljena pač z različnimi nameni. »Pokrivamo torej kar široko področje, smo jim pa vedno na razpolago,« pravi Goran Gutalj, ki je v okviru občinskega Zavoda za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) zadolžen za področje športa. V ZKTŠ so se po njegovih besedah že od začetkov delovanja zavoda aktivno vključili v promocijo športa kot pomembnega segmenta razvoja občine. »Skozi šport namreč pomagamo razvijati posameznike, ki bodo karakterno sposobni v prihodnosti zadeve premikati naprej in jih ne bo dotolkel že prvi neuspeh v življenju.« Kot izpostavi, se je obiskanost s športom povezanih prireditev, ki jih zavod izvaja na občinski ravni, v zadnjih petih letih dvignila za 300 odstotkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(RIDE GORIČKO) Na kolesih lahko turisti spoznavajo lepote pokrajine ter gostinsko ponudbo
Stranke niso tipični kolesarski turisti, ampak turisti, ki želijo svoj oddih popestriti s kolesarjenjem.
Kako je na splošno s športno infrastrukturo v mestu, imajo vsa ta društva ustrezne prostore?
»Po statističnih podatkih je Mestna občina Murska Sobota med tistimi občinami v Sloveniji, ki imajo največ pokritih športnih površin na prebivalca. Ta statistika se sicer iz leta v leto spreminja, pri tem je pomemben dejavnik upad števila prebivalstva, saj mladi odhajajo. V prihodnosti bi morali stremeti k temu, da bi vrhunskim kolektivom, ki se merijo v najvišjih rangih tekmovanj, zagotovili infrastrukturo, ki je predpisana po mednarodnih standardih. V preteklosti na to nismo pazili, zato je večina naših telovadnic prenizkih ali preozkih, da bi zadostila standardom za mednarodna tekmovanja. O dosegu teh standardov bi morali v prihodnosti razmišljati ob prenovi objektov. Mednarodni dogodki na visoki ravni bi za mesto pomenili dodano vrednost, tudi z vidika turizma. V času Balkanskega prvenstva v rokoborbi, ki ga je v Murski Soboti organiziralo Rokoborsko društvo Murska Sobota, je v mestu bivalo 700 ljudi.«
Mesto ima dolgo tradicijo na področju borilnih športov, poleg že omenjene rokoborbe se mladi ukvarjajo še z judom, karatejem, kickboksom, boksom … Vsa ta društva so danes razkropljena po različnih lokacijah, v javnosti je bila zato že večkrat omenjena pobuda, da bi v občini potrebovali dvorano, namenjeno borilnim športom.
»Borilni športi so v mestni občini res zelo razviti, kot veste imamo dva karate kluba, dva judo kluba, kickboks klub, nov boks klub, rokoborce... Prostor za tovrstne dejavnosti bi lahko našli v soboškem Partizanu po predvideni renovaciji. Po informacijah, ki jih imam, bi dejansko lahko borilni športi znova dobili domicil v tej stavbi. S temi športi se največ ukvarjajo mladi, zato je prednost te stavbe, da je v središču mesta in do nje lahko otroci pridejo tudi peš. Bilo bi korektno, da se tem klubom, ki so sedaj na različnih lokacijah in imajo z najemom prostorov visoke stroške, zagotovijo ustrezni prostori. Standardi pri športni infrastrukturi so se dvignili, poleg same dvorane gre še za slačilnice, sanitarije in vse ostalo, kar spada zraven. Sedaj imamo enkratno priložnost, da to naredimo.«
Kdaj se bo začela prenova stavbe?
»Po zadnjih informacijah se bo obnova začela prihodnje leto.«
V sedanjem in v prejšnjih mandatih se je vedno govorilo o možnosti gradnje pokritega plavalnega bazena v mestu, za kar si prizadeva tudi domači plavalni klub. Zaradi visokih stroškov gradnje pa do izvedbe nikoli ne pride. Dolgoročno bi si mestna občina zaslužila tudi takšen objekt …
»Potrebno je narediti strategijo športa, s katero bi določili, kam želimo priti na področju športa in katere so panoge, ki se jim bomo prioritetno posvetili. Žal je gradnja pokritega plavalnega bazena resna investicija, tega sem se zavedal že na začetku preučitve tega projekta. V trenutnih okoliščinah bi si občina težko sama privoščila tovrstno investicijo. Seveda bi bilo lepo, to ostaja želja vseh nas, a realnost je žal nekaj drugega.«
Je nogomet med mladimi v občini še vedno najbolj priljubljen šport?
»Tradicionalni ekipni športi, kot so nogomet, košarka, rokomet in odbojka so tudi pri nas najbolj množično zastopani, kot rečeno, so tudi borilne veščine v mestu zelo priljubljene. Na tem mestu lahko izrazim zadovoljstvo, da je večina teh klubov finančno preživela težko gospodarsko situacijo, za katero upam, da je za nami. Kot pravi pregovor - kar te ne uniči, te naredi močnejšega.«
V širši regiji je veliko govora tudi o razvoju športnega turizma. Kje so v tem pogledu potenciali na območju mestne občine?
»Če želimo na tem področju narediti večje premike, pa dejansko rabimo za to primerno infrastrukturo. S tem že imam določene izkušnje še iz časov, ko sem bil športni direktor Mure. Takrat smo imeli načrte, da bi zgradili tovrstno športno središče v Fazaneriji, kjer so idealni pogoji za to, tudi pri sedanjih temperaturah je v tamkajšnji senci možno trenirati. Danosti imamo torej odlične, vendar jih doslej nismo izkoristili. Nenazadnje se danes recimo kapacitete v Moravskih Toplicah že polnijo s športnimi društvi iz Katarja, Združenih arabskih emiratov ali Rusije. To je dodana vrednost, saj sem na priprave prihajajo bogati klubi, za katere cena ni prvotnega pomena. Želijo imeti primerne pogoje za trening in ustrezno prehrano, drugo jih ne zanima.«
Kako pa je z zanimanjem mladih za športne aktivnosti?
»Tu lahko izpostavimo negativni trend, ki ga opažamo sami, potrdila pa ga je tudi raziskava ljubljanske Fakultete za šport. Pomurje je namreč po gibalni sposobnosti otrok v Sloveniji na repu. So seveda starši, ki jih opažamo na večini športnih prireditev in ki se zavedajo pomena športa za otroke, a žal se v povprečju ponekod že pri otrocih v vrtcih kažejo prvi znaki debelosti in omejenih gibalnih sposobnosti, kar niso dobri obeti za prihodnost. V nekaterih razvitih evropskih državah so že pred dvajsetimi leti del sredstev iz zdravstvene blagajne namenili za spodbujanje športa pri mladih, ravno zato, da bi s tem preprečili nastanek množice 20-letnih pacientov s sladkorno boleznijo ali srčnimi težavami, katerih zdravljenje je kasneje precej dražje.«
Če govorimo o športu, seveda ne moremo mimo vnovičnega preboja Mure v prvo slovensko nogometno ligo. Že po nekaj kolih je vidno, kaj to pomeni za celotni slovenski nogomet. Kako sami kot nekdanji Murin nogometaš in klubski funkcionar to doživljate?
»Vesel sem uspehov vsakega športnega društva v občini. Seveda se veselim tudi tega, da je Mura po dolgih letih čakanja spet v prvi ligi. Dober obisk tekem, po katerem smo v slovenskem vrhu, pa nam kaže na javni interes v občini in širše. Zato bi morali tudi več pozornosti spet nameniti mestnemu stadionu, saj moderni stadioni danes obiskovalcem nudijo že marsikaj, predvsem na področju gostinske ponudbe, mislim pa tudi na tribune in prostore za igralce. Pozdravljam odločitev mestne občine za postavitev reflektorjev, ki jih dejansko nujno potrebujemo.«
