Nekaj let ste direktorica korporativnega komuniciranja in javnih zadev pri podjetju Huawei Slovenija, prej ste delali v avtomobilski panogi, pri nemškem BMW. Kdaj vas je to področje dela pritegnilo in kakšna je bila vaša dosedanja karierna pot?
»Po koncu gimnazije sem se odločila za študij komunikologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Že med študijem sem začela delati v specializirani agenciji za organizacijo dogodkov in potem nadaljevala v največji slovenski agenciji za komuniciranje. Prehod na stran naročnika, torej v podjetje, se je zgodil z odlično priložnostjo za delo v multinacionalki. Vzpostavila sem oddelek za korporativno komuniciranje in bila kasneje tudi direktorica blagovne znamke za električno in trajnostno mobilnost. Sedaj pa sem že skoraj tri leta v slovenski pisarni globalnega tehnološkega podjetja Huawei, kjer pokrivam področja korporativnega komuniciranja, javnih zadev, družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.«
Ste tudi koordinatorica programa Seeds for the Future (semena prihodnosti), v sklopu katerega podjetje usposablja mlade talente na področju informacijske tehnologije in ki se v Sloveniji izvaja od leta 2020. Povejte nam, kako poteka in koliko mladih je bilo vanj že vključenih.
»Seeds for the Future je Huaweiev globalni program za mlade tehnološke talente, ki deluje od leta 2008 in vključuje več kot 15 tisoč študentov iz več kot 140 držav in regij. Ponosna sem, da smo program uvedli tudi v Sloveniji. Je brezplačen, traja osem dni, na daljavo prek spleta, tako da se nam študenti lahko pridružijo tudi od doma. Vsak dan organiziramo delavnice in seminarje na področjih aktualnih tem, kot so tehnologije 5G, umetna inteligenca, kibernetska varnost ter metaverzum, hkrati pa študenti spoznavajo teorijo in prakso vodenja projekta od zasnove do izvedbe. Z udeležbo v programu dobijo študenti tudi različne dodatne priložnosti. Lani smo na primer najboljšo slovensko udeleženko peljali na vseevropski dogodek European Student Summit v Atenah, kjer je celo sodelovala na okrogli mizi z naslovom Študenti za boljši svet. S programom Seeds for The Future želimo tudi v Sloveniji spodbujati lokalne digitalne talente, mladim podrobneje predstaviti informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Na področju informacijske tehnologije kadrov primanjkuje, zato je toliko pomembneje izobraževati obetavne mlade, kajne?
»Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v zadnjih letih postala nepogrešljiva za delovanje ter razvoj sodobne družbe in dokazuje, da lahko na mnogih področjih – v industriji, zdravstvu, kmetijstvu in drugod – znatno olajša in pripomore k rasti in izboljšavam. Panoga informacijsko-komunikacijske tehnologije je temelj za digitalno transformacijo. Prihodnost je digitalna in prav je, da tudi podjetja mladim pokažemo, kakšne priložnosti za poklicno pot obstajajo v panogi.«
Prav tako je verjetno pomembno mlade zadržati doma in ne pustiti, da pobegnejo v tujino.
»Seveda, spodbudno okolje je ključnega pomena, da mladi ostanejo po šolanju v domači državi. Deloma lahko pri tem pripomoremo podjetja, hkrati pa je pomembno, kakšno gospodarsko okolje omogoča država. Ravno zato je prav, da smo v dialog o prihodnosti vključeni vsi relevantni deležniki, in v Huaweiu Slovenija se vedno z veseljem odzovemo pobudam za tovrstne diskusije. Tudi sami recimo organiziramo okrogle mize, na katerih sodelujejo predstavniki gospodarstva, izobraževalnih ustanov, ministrstev in vedno tudi mladi. Da se sliši njihov glas. Digitalne tehnologije lahko v tem kontekstu pomenijo veliko prednost. Nekdo, ki za svojega naročnika prek spletne povezave dela na Goričkem, je lahko enako konkurenčen, inovativen kot nekdo, ki dela v Berlinu, Chicagu ali Pekingu.«
Pred dvema letoma je bil aktualen podatek, da vsakega študenta informacijske tehnologije po koncu študija čaka vsaj deset ponudb podjetij. Bi rekli, da je še tako?
»Veliko sem v stiku z univerzitetnimi profesorji in pravijo mi, da so najboljši študenti 'razprodani' že veliko pred uradnim koncem študija. Pospešena digitalna preobrazba ima za posledico strmo naraščanje potreb po strokovnjakih informacijsko-komunikacijske tehnologije. To je trend, ki je opazen v vsem svetu, ne samo v Sloveniji. Za doseganje ciljev digitalne preobrazbe gospodarstva in celotne družbe bomo potrebovali poleg ustrezne infrastrukture tudi ustrezne kadre. Dejstvo je, da so kadri na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije potrebni v vseh panogah, na primer tudi v kmetijstvu.«
Kakšne so zaposlitvene možnosti v podjetju, v katerem delate? Iščete kadre vseskozi?
»Huawei je globalno podjetje ter ugleden delodajalec, ki vseskozi ponuja veliko priložnosti. Za različne profile. Ker smo pa v osnovi tehnološko podjetje, je največ potreb po tehnoloških kadrih.«
Kako mladi po vašem mnenju danes gledajo na kariero? Pri nekaterih se na prvi pogled zdi, da so nekoliko preveč pasivni in da preveč stavijo na udejstvovanje na družbenih omrežjih.
»Če govorimo o tako imenovani generaciji Z, ki vstopa na trg, se v nekaterih pogledih seveda razlikujejo od predhodnih generacij. Pomembno jim je okolje, dobro ravnovesje med zasebnim in poslovnim življenjem. Ta generacija je odraščala s tehnologijo, zato jim tudi pravimo digitalni domorodci in so večinoma zelo vešči uporabe različnih naprav, tudi trenutno zloglasni Chat GPT ali druga orodja umetne inteligence že s pridom uporabljajo. Moramo pa seveda poskrbeti, da bodo to digitalno okolje že od mladega znali uporabljati varno, ampak to je že druga tema. Veliko mladih išče na primer v družbenih omrežjih poslovno priložnost. V zadnjih letih so se ustvarili novi poklici, ki so povezani z družbenimi omrežji in so atraktivni za mlade (primer je denimo upravljavec družbenih medijev).«
Svet je čedalje bolj digitaliziran. Je to za vas izziv ali vas kdaj zaradi vsega, kar to prinaša, tudi zaskrbi?
»Delam v podjetju, ki je vodilni svetovni ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke infrastrukture ter pametnih naprav, zato iz prve vrste opazujem napredek tehnologije in možnosti, ki jih prinaša resnično napredna digitalizacija. Na eni strani za posameznika in na drugi za podjetja, organizacije, mesta, skupnosti, tudi kmetijstvo, različne panoge in še marsikje. Danes je v medicini možno veliko več kot v preteklosti tudi zaradi tehnološkega napredka, nekatera delovna mesta, na primer v rudnikih, so bolj varna po zaslugi tehnologije. Vse to so nepredstavljivo veliki koraki in prednosti. Vsekakor pa moramo ob tem vsi v družbi skrbeti tudi za kibernetsko in informacijsko varnost. Pri tem je pomembno tudi ozaveščati in izobraževati posameznike, da bodo pri uporabi tehnologije odgovorni.«
Zaposleni ste v kitajski multinacionalki in verjetno zaradi narave dela precej potujete?
»V Huaweiu je približno 197 tisoč zaposlenih in delujemo v več kot 170 državah in regijah ter služimo več kot trem milijardam ljudi po vsem svetu. Delovati v tako velikem podjetju je zelo zanimivo in dinamično, tudi potovanj v tujino je kar nekaj. V času pandemije koronavirusa skoraj nismo potovali, sedaj pa se glede tega spet normalizira. Veliko je različnih dogodkov – do velikih kongresov s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, hkrati pa seveda tudi podjetje organizira lastne dogodke po vsem svetu. Med zadnjimi potmi v tujino sta bila recimo Dubaj in Bangkok. Letos bo med drugim več poti na Kitajsko.«
Ste avanturistka in radi raziskujete svet tudi zasebno?
»Rekla bi, da sem zmerna avanturistka (smeh). Videla sem že lep del sveta, od Brazilije do Indije. Sedaj najraje in največ potujem z družino in mi je včasih avantura, ko grem na kak krajši oddih brez otrok. Na splošno pa zelo rada spoznavam nove kraje in kulture.«
Kako pogosto pa si vzamete čas za odklop in vrnitev v rodno Prekmurje, glede na to, da sedaj živite v prestolnici?
»Zelo rada se vračam v Prekmurje, in če priznam, bi si želela večkrat. Sedaj sta tudi že oba otroka navezana na prekmurske prijatelje in lepo je slišati, ko hčerka preklopi na tekočo prekmurščino. Mi je pa vsakič tudi lepo, ko v Ljubljani začutim del Prekmurja. Tako je bilo recimo, ko sem bila v Cankarjevem domu na večeru uglasbene poezije Ferija Lainščka in Ditke. Moja prekmurska duša je uživala (smeh).«