Prekmurje ni zgolj pokrajina naravnih lepot, temveč ob teh ponuja še marsikaj, med drugim ima bogato kulturno dediščino. Med to spadajo tudi sakralni objekti. Pokrajina ima ob katoliški močno evangeličansko versko tradicijo. Če se želimo pobliže spoznati z njo in hkrati uživati v naravnih lepotah, se lahko podamo na približno 13 kilometrov dolgo krožno pot med Križevci in Domanjševci na Goričkem. Naše izhodišče je evangeličanska cerkev v Križevcih. Ta je bila zgrajena, posvečena in predana v uporabo leta 1785. Prvič so jo nato obnovili leta 1885, ko je bila podaljšana za štiri metre, potem leta 1983 in nazadnje leta 2015. Ima neobaročni oltar, nad katerim je napis »Trden grad je naš bog zmožni«, ki je tudi evangeličanska himna, pohvali pa se lahko še s podobo Martina Luthra, ki je delo znanega ilustratorja in striparja Mikija Mustra. Od cerkve, ki stoji v središču Križevec, se po makadamski poti, ki se začne čez glavno cesto nasproti cerkve, podamo proti Tetajnemu bregu, kot domačini pravijo enemu od zaselkov. Tam najdemo več kot 700 let star kostanj, ki velja za najstarejše, predvsem pa najdebelejše drevo po obsegu debla v Pomurju in tudi širše. Njegov obseg meri 920 cm, kostanj pa je vrisan tudi na starih vojaških kartah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Od kostanja nas pot vodi naprej čez zasebni nasad orehov v gozd, kjer nadaljujemo pot najprej ob potoku, nato prispemo do ceste, ki se sprva malo spusti, nato pa spet dvigne. Nadaljujemo mimo nasada jablan skozi gozd, kjer na sredi poti dospemo do križišča med vasmi Križevci, Domanjševci in Lončarovci. Nadaljujemo v smeri Domanjševec, kjer se čez nekaj časa pred nami odpre pogled na cerkvico sv. Martina. Romansko cerkev, grajeno iz opeke, so postavili v prvi tretjini 13. stoletja. Zvonik cerkve je naslonjen na zahodno pročelje cerkve in je edinstven primer v Sloveniji. Posebej zanimiv je vhod s kamnitim portalom, kjer najdemo podobo leva s križem. Gre za prikrito, simbolno adoracijo, saj se je vernik vsakič, ko je vstopil v cerkev, simbolno poklonil tej živali, ki simbolizira madžarsko krono. Izvorno je to bila cerkev sv. Venčeslava, nato je bila v 18. stoletju posvečena Mariji, po vojni pa torej sv. Martinu. V bližini cerkve je postavljeno tudi znamenje v spomin na skupino tukaj ubitih madžarskih vojakov leta 1945.
Od cerkvice nas poti vodi zopet skozi gozd. Ko se drevesa razredčijo, pred sabo že zagledamo evangeličansko cerkev v Domanjševcih. Njena zanimivost je ta, da zvonik ni obrnjen proti vasi, kot je to pri cerkvah v navadi, temveč je na drugi strani zgradbe. Razlog tiči v tem, da so denar za gradnjo cerkve prispevali krajani Lončarovec, ki so želeli, da je zvonik v tem primeru obrnjen proti njihovi vasi. Tudi krstni kamen so darovali krajani te vasi, ki so bili včasih tod okrog znani kot veleposestniki. V cerkvi najdemo kip Martina Luthra, ob njem pa še enega nemškega reformatorja, Philippa Melanchthona, ki je bil eden najtesnejših Luthrovih sodelavcev.
Od cerkve se po hribu navzdol podamo proti strnjenemu naselju Domanjševec, kjer obiščemo Domanjševsko domačijo in si ogledamo etnografski muzej. Od tod se skozi vas po asfaltni cesti vračamo proti izhodiščni točki. V Križevcih na nasprotni strani od nogometnega igrišča zavijemo desno in pot nadaljujemo ob potoku do Križevskega jezera, ki je priljubljena točka ribičev. Nekaj korakov naprej od jezera sredi travnika uzremo velik križ. Gre za mesto, kjer je nekoč stala katoliška cerkev sv. Križa, podružnica župnije Nedela, kot pravijo domačini današnji župniji v Gornjih Petrovcih. Cerkev so po ustanovitvi evangeličanske cerkve v zgornjem delu vasi porušili, v spomin na nekdanjo cerkev pa je katoliška cerkev tukaj postavila križ. Vsako leto na tem mestu pripravijo tudi ekumensko srečanje. Od križa nas nato loči še dober kilometer poti skozi gozd in naprej po asfaltni cesti do izhodišča.