Ni mu všeč, če mu pravijo 'enolog vodja kleti'. »Po duši in srcu sem kmet,« takoj v začetku pove Uroš Valcl, vinar agronom, katerega ime je pred kratkim ponovno vzbudilo veliko pozornosti slovenskih medijev, potem ko je Steven Spurrier, svetovna vinska eminenca, modro frankinjo, letnik 2013, iz vinske kleti Marof v Mačkovcih uvrstil med tri vina, ki jih v najnovejši številki angleške revije Decanter priporoča bralcem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Na Marofu se počuti, pravi Valcl, kot doma, za vinograde skrbi, kot bi bili njegovi. V zgodnji mladosti je pravzaprav želel biti košarkar.
Radi poudarjate pomen lege in drugih naravnih danosti, kot so sestava tal in podnebne razmere, za kakovost grozdja in pridelavo vrhunskega vina. Kolikšen pa je delež vinogradnika in vinarja?
»Gotovo je vloga človeka zelo pomembna, ni pa odločujoča. V vinogradu ni bližnjic in kompromisov, vino želimo narediti že v vinogradu. Človek vinograd posadi, ga neguje, naredi vino in ga na koncu spije. Torej mora izbrati pravo podlago, posaditi na pravo lego pravo sorto, vez, pletev in še in še. Če imaš na voljo dobro lego, a je ne znaš izraziti pravilno, bo sicer dobro vino, ne bo pa izjemno. Tiste izjemnosti ne naredi človek, ampak lega.«
Kakšna je potem pot od tega, da pridelate vrhunsko vino, do tega, da ga opazi eminentni strokovnjak, kot je Spurrier?
»Če delaš dobro in iskreno, te bo slej ko prej kdo opazil.«
Ampak konkretno, kako se pride do njih?
»Mi smo prišli do tega tako, da se je naš prijatelj iz Hrvaške, inženir jedrske fizike, velik ljubitelj vin, navdušen nad tem, kar delamo, preselil v London, ker ni več želel delati v svojem poklicu, in je tam začel delati kot natakar v nekem lokalu. Spoznal je Spurrierja, mu poslal sporočilo po elektronski pošti in ga opozoril na naša vina in na to, kako jih pridelamo, ter vprašal, ali mu jih lahko pošljemo.«
Spurrier vam je potem poslal svoje mnenje.
»Da, poslal mi je svoje mnenje in rekel, da je neizmerno užival ob pokušanju in da nas obišče še to leto. Objavo v reviji Decanter pa je dal sam.«
In kaj se zgodi po takšni objavi, poleg čestitk? Kaj vam pomeni takšna objava, kaj prinese s sabo?
»Menim, da je to dobro za celotno Slovenijo, vsaka omemba naše države v najuglednejših revijah pripomore k našemu celotnemu ugledu. Pri nas pa gre predvsem za potrditev našega razmišljanja. Da če želiš vedeti, kakšna naj bi bila vina v prihodnosti, pogledaš, kaj so že počeli v preteklosti. In rdeča vina so naša dediščina v mikrookolišu Goričkega. Seveda pa je razveseljivo, da so tudi tri bela vina iz leg Bodonci in Kramarovci dosegla 91 točk in več.«
/ Uroš Valcl je nekoč želel biti košarkar, danes pa vrhunske rezultate dosega z vini. V vinski kleti Marof je že dobrih deset let. Pravi, da so bila njegova vina »vedno zelo precizna in v iskanju ravnotežja«.
Kakšni filozofiji sledite pri ustvarjanju vin?
»Tukaj ne sme biti nobenih kompromisov. Ne opravljam kemičnih analiz vina, delam po občutku. Ne preverjamo, kolikšna je stopnja kisline in sladkorja v grozdju, pač pa se odločimo po občutku, kdaj bomo trgali. Prvi podatek, ki nam je pomemben, je, da je od cvetenja preteklo vsaj 115 dni, to pomeni, da je grozdje fiziološko zrelo. Prednost manjšega vinograda je, da lahko s trganjem čakaš na pravi dan. Meni se zdi najbolj pomembno, da je pečka zrela, potem bo tudi vino zrelo, sladkasto. Učimo se še zdaj in vsako leto se naučimo kaj novega, saj je vsako leto drugačno.«
Celotni intervju si lahko preberete v novem Penu.
