Gornjeradgonska županja Urška Mauko Tuš je imela konec minulega leta velik razlog za veselje. Občinski svet je namreč na decembrski seji, tik pred božičnimi prazniki, v drugi obravnavi sprejel proračun za leto 2024, kar ni tako samoumeven dosežek, kot se zdi. V zadnjih nekaj letih so namreč v močno zadolženi občini ostali ujeti v krogu začasnih financiranj. Tako je bilo tudi v minulem letu, ko so proračun sprejeli šele konec junija. To se je zdaj spremenilo.Letošnji proračun, ki so ga svetniki sprejeli s štirinajstimi glasovi za in enim proti, predvideva za okoli 12 milijonov evrov prihodkov in odhodkov. Na odhodkovni strani je poleg levjega deleža za tekoče odhodke in transferje za investicije načrtovanih okoli 2,7 milijona evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Furs opozarja na lažna elektronska sporočila o davčnih obveznicah
Finančna uprava RS (Furs) ponovno opozarja na poskuse prevar z lažnimi elektronskimi sporočili, in sicer glede prispelih davčnih obveznic na osebni bančni račun. Sporočila so videti, kot da jih pošilja Furs, kar pa ne drži. Furs zato zavezance poziva k previdnosti. "Ne nasedajte in nikamor ne sporočajte ali vpisujte svojih podatkov," so zapisali.
Prav veliko projektov si občina, ki je bila konec leta 2022 zadolžena za 9,1 milijona evrov in je med deseterico slovenskih občin po višini dolga na prebivalca, ne bo mogla privoščiti. Med investicijami najdemo dokončanje mrliške vežice v Negovi, drugo fazo razširitve industrijske cone Mele, kanalizacijsko omrežje v Gornji Radgoni, investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest oziroma dokončno poplačilo že izvedenih investicij, dokončanje investicije nadgradnje vodovodnega sistema C, ureditev laboratorija v gornjeradgonskem zdravstvenem domu in energetsko obnovo gornjeradgonske knjižnice.
Občina se namerava letos zadolžiti za 636 tisoč evrov za poplačilo investicij, za odplačilo dolga pa je namenjenih 851 tisočakov. V razpravi je bilo slišati očitke, da je proračun premalo optimističen, da ne upošteva potreb krajevnih skupnosti na obrobju in da manjka intenzivnejše črpanje evropskih sredstev. Županja je kritikom odgovorila, da mora biti priprava proračuna vzdržna in v okviru finančnih zmožnosti, sama pa prav veliko manevrskega prostora glede zadolževanja ni imela. »Ne iščem krivca, rešujemo situacijo. Vse, kar se je gradilo, se je gradilo za naše občane in prav je tako, a treba je dodati, da smo zadolženi in kredite je treba plačati,« je spomnila Mauko Tuševa in pojasnila, da trenutno finančno stanje občini ne omogoča, da bi zagotovila lastna sredstva pri kandidiranju za evropska. Je pa županja izrazila upanje, da bi letos prišlo do kakšnega večjega nakazila na občinski transakcijski račun, da bo občina lahko lažje zadihala.
Kljub sprejetemu proračunu, ki predstavlja dobro izhodišče na začetku leta, pa je županja s pismom občanom ob začetku leta 2024, pojasnila, da se gornjeradgonska občina tudi letos sooča z izjemno zahtevno finančno situacijo. »Žal v novo leto prenašamo kar veliko število neplačanih zapadlih obveznosti, ki so predvsem posledica investicij iz prejšnjih let. Investicije so večinoma pri koncu, a ostale so obveznosti, kar pa otežuje že tako ali tako težko finančno situacijo. Poleg tega, žal, naša občina v doglednem času ne bo mogla najemati kreditov, saj so le ti bili najeti za že izvedene številne investicije v preteklih obdobjih,« je pojasnila Mauko Tuševa v javnem pismu in med drugim poudarila, da je občina zadolžena do skrajnega limita.