Prihodnje leto bo minilo 30 let od ustanovitve Občine Gornji Petrovci in vse od takrat jo vodi Franc Šlihthuber. Na lanskih lokalnih volitvah je dobil že osmi zaporedni mandat in je eden od šestih tako imenovanih večnih županov v državi. V zadnjem obdobju je občina s približno 2000 prebivalci vzbudila zanimanje nacionalnih medijev zaradi izgube občinske stavbe, kar pa lokalno okolje niti ne preseneča. Občine se namreč že vrsto let drži sloves najbolj zadolžene v Sloveniji, saj občinski dolg na prebivalca znaša vrtoglavih 2801 evrov, skupni dolg pa je po podatkih finančnega ministrstva konec leta 2021 znašal več kot 5,6 milijona evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Prejšnja opozicija obupala
Zaradi brezglavega zadolževanja v »prvih« Šlihthubrovih mandatih ima občina že od leta 2009 blokiran račun in je de facto odrezana od evropskih sredstev, razen če nastopa v konzorciju občin kot v primeru pomurskega vodovoda. Investicijski in razvojni potencial občine so tako zgolj prihodki iz povprečnine in sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih prejme od države, a te mora najprej nameniti za zakonske naloge in kritje stroškov. Kot je ugotovilo računsko sodišče v reviziji o zadolževanju občin že leta 2009, gornjepetrovska občina v proračunskih dokumentih ni predstavila podatkov o zadolženosti, o nameravani zadolžitvi in razlogih zanjo, prav tako ni opredelila obdobja zadolženosti občine in nameravane zadolžitve.
Pod drobnogledom računskega sodišča je bila občina tudi lani, državni revizorji so pregledali pravilnost poslovanja občine v letu 2019 in ji izrekli negativno mnenje. Ugotovljenih je bilo kup nepravilnosti na področju proračuna, prodaje premoženja, javnih naročil, tekočih transferjev, zadolževanja in drugih (od neimenovanja tajnika občine do županove nepravilne uporabe službenega vozila in nepravilne uporabe občinskega minibusa). Občina je predložila odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi, ki je delno zadovoljilo računsko sodišče, in zadeva je potihnila.
Suvereni in serijski zmagovalec
Finančna situacija občine, ki jo sprejmljajo druge nepravilnosti, je danes že del ljudske folklore, a nič očitno ne more omajati županskega stolčka Šlihthubra, ki ves čas uživa trdno podporo med volivci. Na vseh osmih volitvah doslej je bila njegova zmaga prepričljiva in tudi, ko je imel več protikandidatov, to je bilo v letih 1998, 2006 in 2018, jih je porazil že v prvem krogu. Petkrat je kandidiral kot neodvisni kandidat s podpisi volivcev, trikrat pa na predlog različnih strank. Leta 2002 ga je predlagala Liberalna demokracija Slovenije, na naslednjih volitvah Slovenska ljudska stranka, lani pa je bil kandidat Nove Slovenije.
Če je imel Šlihthuber v prejšnjem mandatu še razmeroma glasno, čeprav nemočno opozicijo v 13-članskem občinskem svetu, ki so jo sestavljali Jože Balek, Karel Luthar, Stanko Čerpnjak, Lidija Krpič Časar, Liljana Svetec in Geza Šanca, po ocenah lokalnih poznavalcev v tokratnem mandatu opozicijski glas predstavlja zgolj Bojan Potočnik, ki je bil tudi Šlihthubrov županski protikandidat. Že njegova lista Nove Slovenije mu s sedmimi svetniki zagotavlja večino. Prej navedena šesterica se lani ni odločila za ponovno kandidaturo, saj so bili zaradi opozicijske drže v lokalnem okolju ožigosani kot zaviralci razvoja. »Kot svetnik nisi imel nobene možnosti vplivati na odločitve občinskega sveta, poleg tega pa bil še označen za moteči dejavnik in v okolici prikazan kot največji krivec za vse slabo, kar se je v občini dogajalo pred dvajsetimi leti,« pravi Šanca, ki dodaja, da bi v stanju, v kakršnem je občina, župan moral sprejeti njihovo ponujeno pomoč. Danes se namreč dogaja natančno to, na kar so ves čas opozarjali, a bili preslišani. Stari grehi prihajajo na dan in občina počasi, a vztrajno izgublja svoje premoženje, ki ga, kot poudarja Šanca, ni ustvarila sama, ampak ga je po večini podedovala ali je bilo celo rezultat dela pridnih rok domačinov v preteklosti.
V roke samostojnega podjetnika
Že lani je bilo na dražbi prodanih nekaj občinskih nepremičnin, med drugim gostinsko-turistični objekt Pindža, ki ga je kupil kranjski podjetnik Rudi Velkavrh s podjetjem Saning, s tem da na podlagi izpisa iz zemljiške knjige zadeve z nepremičnino še danes niso lastniško urejene. Zdaj pa je, kot že navedeno, občina ostala celo brez občinske stavbe. Ta je bila sicer že del lanskega paketa, a takrat zanjo ni bilo zanimanja. Na drugi javni dražbi je bila izklicna cena določena pri slabih 37 tisoč evrov, kar je polovična vrednost od sodno ocenjene. Zanimanje za nepremičnino je bilo tokrat veliko, saj je na dražbi sodelovalo kar pet dražilcev, ki so morali za udeležbo vplačati 7400 evrov varščine. Končna ponudba, ki se je zviševala za najmanj 1000 evrov, se je ustavila pri več kot 100 tisoč evrih, uspešni dražilec pa je bil Janez Časar iz Čepinec, ki se kot samostojni podjetnik že od leta 1996 ukvarja s storitvami z gradbeno mehanizacijo. Časarjeve storitve so najele že številne okoliške občine, med drugim šalovska, moravskotopliška, hodoška, tišinska, graška in tudi gornjepetrovska. Kot fizična oseba z dejavnostjo je Časar v zadnjih 20 letih ustvaril več kot pol milijona evrov javnih prihodkov, v poslovnem letu 2021 je pridelal nekaj več kot 201 tisoč evrov prihodkov in leto sklenil z dobičkom v višini dobrih 27 tisoč evrov.
Kaj bo sedaj storila občina, potem ko je izgubila prostore, kjer imata sedež občinska uprava in krajevni urad? Župan nam je sprva, takoj po opravljeni dražbi, sporočil, da »nima nobenih informacij«, na naša nadaljnja poizvedovanja pa nam do oddaje članka v tisk ni odgovoril. Bolj zgovoren je bil v zadnjih dneh za nacionalne medije, kjer pa je dal nekaj nasprotujočih si izjav. Enkrat je dejal, da se bo občina z novim lastnikom dogovorila za enoletni najem, drugič, da bodo najemniki ostali dve leti in v tem času zgradili nove, lastne prostore. To se glede na finančno stanje občine in trenutne tržne razmere zdi kot znanstvena fantastika. Novopečeni lastnik občinske zgradbe nam je potrdil, da je naklonjen dogovoru o najemu, toda formalni pogovori bodo stekli šele, ko bo tudi uradno postal lastnik nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo. O kolikšni najemnini se bodo pogovarjali, Časar, ki naj bi bil tudi sorodstveno povezan s Šlihthubrom, ne pove.
Seveda pa tovrstnih transakcij ne bo mogoče skriti, kakor tudi ni mogoče skriti občinskih nakazil za odvetniške storitve in dotacij za Nogometni klub Križevci, ki jih je bilo v dvajsetih letih že za več kot 741 tisoč evrov. Predsednik kluba je nihče drug kot Franc Šlihthuber, ki očitno najprej kot predsednik društva vloži prijavo na občinski razpis za sofinanciranje letnega programa športa, nato pa kot župan podpiše pogodbo o sofinanciranju. Šlihthubra bi lahko opisali kot »teflonskega«, saj se kljub domnevnim nepravilnostim in visokemu dolgu, ki povzroča razvojno blokado, javno mnenje o njegovem županovanju med tistimi, ki na koncu dneva štejejo, ne spreminja. Toda v prihodnosti bodo verjetno sledile še naslednje razprodaje občinskega premoženja, saj bo lahko vse, kar je pod hipoteko, predmet dražb. »To bi moral biti alarm za občinski svet, za nadzorni obor, za volivce in tudi za državo, ampak očitno nihče od teh ne opravi svoje naloge. Ostali bomo brez premoženja, dolg pa nam bo še zmeraj ostal,« podčrta Šanca in spomni na visoke zamudne obresti, ki obremenjujejo odplačilo vrtoglavega občinskega dolga.
Denar le za nujne naloge
Na ministrstvu za javno upravo, kjer so pristojni tudi za delovanje lokalne samouprave, glede gornjepetrovske situacije pojasnjujejo, da občine samostojno razpolagajo s premoženjem. »Državni organi nimajo pooblastil za poseganje v odločitve občinskih organov. Pri odprodaji morajo spoštovati pravila, ki jih določa zakon, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem. Glede zadolženosti in delovanja občine pojasnjujemo, da zakon, ki ureja financiranje občin, ščiti občine pred blokado tako, da upniki ne morejo poseči po sredstvih primerne porabe, ki je namenjena izvajanju obveznih nalog občine. Zato v konkretnem primeru občina izvaja vse nujne naloge, zaradi preteklih prekomernih zadolžitev pa je omejena v razvoju.«