Novopečena županja gornjeradgonske občine Urška Mauko Tuš je župansti stolček prevzela od Stanislava Rojka, ki je občino vodil dva mandata. Po dveh sejah, konstitutivni in zadnji, na kateri so se vzpostavila še stalna delovna telesa in bila opravljena še druga kadrovska opravila, bi naslednja morala biti tako imenovana proračunska seja, a ima očitno županja velike težave z načrtovanjem proračuna za letošnje leto. Občina se po sprejetem sklepu županje o začasnem financiranju trenutno financira po dvanajstinah, na ta način pa se bo financirala, kot kaže, nekoliko dlje od treh mesecev, kolikor naj bi to obdobje praviloma trajalo.
Dolg občine znaša več kot 9 milijonov evrov
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurec, ki ga najbolj poznamo po Modrem dirkaču, izdal zbirko pesmi
Govorijo o naravi, življenju, ljubezni, fantaziji in še o čem.
Kot je namreč sporočila Mauko Tuševa, je dejansko finančno stanje občine slabše od pričakovanj. "Trenutno stanje v naši občini, kar se financ tiče, je veliko bolj zaskrbljujoče, kot sem predvidevala in kot si nekateri izmed vas sploh lahko predstavljate. Med ostalim je posledica večletnega nepravočasnega načrtovanja in nedoslednega izvrševanja proračuna. Gre predvsem za porabo sredstev preko svojih zmožnosti. To pomeni porabo sredstev, ki v tekočih proračunih niso bila zagotovljena. Začasna financiranja (2015, 2016, 2017, 2019, 2020, 2021, 2023) so v naši občini postala žal prej pravilo kot izjema. Tudi to je privedlo občino v izjemno neugoden položaj," je sporočila županja in dodatno pojasnila, da občina ne more uravnotežiti proračuna za leto 2023, saj imajo prenesene obveznosti, dolg iz naslova zadolževanja in likvidnostne težave.
Spomni tudi na naraščajočo zadolženost občine, ki raste iz leta v leto. V zadnjih dveh letih se je tako dolg občine povečal od dobrih šest milijonov evrov, kolikor je znašal konec leta 2020, na dobrih 7,5 milijona evrov, kolikor je znašal dolg konec leta 2021. Konec lanskega leta se je dolg zaustavil pri več kot 9,1 milijona evrih.
"Ob teh številkah ni mogoče sestaviti realnega predloga proračuna do konca februarja. Prevzeto sedanje stanje mi v celoti onemogoča izpolnitev dane volilne zaveze, da bom skrbela za pravočasno pripravo proračuna. Občina bo posledično na začasnem financiranju predvidoma do konca junija 2023. Vsekakor pa me ta težka situacija ni iztirila. Sem optimistična. Moja prva in edina skrb v tem trenutku je, sprejeti dejansko stanje in preudarno reševanje težav. S težavami se bomo spoprijeli skupaj in odločno vztrajali na naši skupni poti," napoveduje županja v sporočilu za javnost in dodaja, da ceni vse uspehe svojih predhodnikov ter pri tem izpostavi park, športni center, dvorano in krožišče v centru mesta.
"Do krajevnih skupnosti moramo v bodoče imeti več posluha. Izredno slabo stanje na področju cest, ulic in komunalne infrastrukture v občini, pa bo naš največji dolgoročni izziv," zaključi Mako Tuševa.
Rojko: Županja ima mojo podporo
Njen predhodnik pravi, da so se v preteklih dveh mandatih trudili po najboljših močeh in pripravili številne pridobitve za občino, na katere se je pred tem dolgo čakalo. Pri tem izpostavi denimo novo športno dvorano, velik zalogaj pa je bila tudi cestna infrastruktura.
"Res je, smo najemali za to tudi kredite, ampak smo bili tudi uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Novi ekipi želim vso srečo pri ključnih stvareh za razvoj Gornje Radgone, ki morajo temeljiti na pridobivanju nepovratnih sredstev," izpostavi Rojko, ki spomni tudi na številne zakonske obveznosti, ki jih mora občina opravljati in splošen problem financiranja občin. Poudari še, da nova županja uživa njegovo podporo.
Kako dolgo lahko traja začasno financiranje?
Začasno financiranje občine omogoča zakon o javnih financah, a ta praviloma traja največ tri mesece. V tem obdobju se občina financira na podlagi proračuna za preteklo leto, župan pa mora o svoji odločitvi obvestiti občinski svet in nadzorni odbor. Županja je sklep o začasnem financiranju do konca meseca marca že sprejela in že sedaj napovedala, da bo to obdobje podaljšano. Že v Rojkovem času, leta 2020, je bila občina brez proračuna in na začasnem financiranju do julija 2020. Zakon sicer dovoljuje tudi daljše obdobje in eksplicitno ne določa maksimalnega obdobja začasnega financiranja, toda to vendarle naj ne bi trajalo predolgo. "Ker ureditev v Zakonu o javnih financah za obdobje začasnega financiranja zelo omejuje obseg proračunskih sredstev in s tem poravnavo obveznosti, ki zapadejo v plačilo, naj bi občine proračune sprejele čimprej. Župan naj bi Občinski svet seznanil s težavami v zvezi s poravnavanjem obveznosti v obdobju začasnega financiranja pri plačilu obveznosti ob spoštovanju zakonsko predpisanih plačilnih rokov. Nespoštovanje le-teh pomeni namreč kršitev veljavne sistemske zakonodaje s strani župana občine, ki je odgovoren za izvrševanje proračuna. Prav tako je potrebno Občinski svet seznaniti o problemih, ki lahko posledično nastanejo zaradi poznega sprejema proračuna pri izvedbi investicijskih ali drugih projektov," je med drugim navedeno v priročniku za pripravo začasnega financiranja občin, ki so ga sestavili na finančnem ministrstvu.
Več kot milijardni dolg slovenskih občin
Po podatkih ministrstva za finance je skupni dolg vseh 212 slovenskih občin konec leta 2021 znašal več kot milijardo evrov, kar pomeni, da je bil povprečni skupni dolg na prebivalca 511 evrov. V primerjavi z letom 2020 se je skupna zadolženost povečala za 75,5 milijonov evrov oziroma za slabih 8 odstotkov. "Na višjo skupno zadolženost v letu 2021 glede na predhodno leto so vplivale nizke cene obrestnih mer, lokalne volitve v letu 2022 in posledično so bile občine bolj aktivne glede izvedbe investicij," ocenjujejo na finančnem ministrstvu.
Najbolj zadolžena občina na prebivalca je v letu 2021 bila tradicionalno občina Gornji Petrovci, z dolgom v višini 2801 evrov na prebivalca. Visoko je tudi gornjeradgonska občina, ki med 212 občinami zaseda 11. mesto, saj je njen dolg na prebivalca konec leta 2021 znašal 894 evrov.